Finančna in gospodarska kriza se zelo poznata tudi v spremembah pri načinu razmišljanja ljudi. Težave v katerih se je znašel finančni sektor, vrednostni papirji so povečini precej izgubili na vrednosti, ter slabe izkušnje z nekaterimi bolj ali manj zakonitimi načini plemenitenja premoženja so povod za to, da so se številni Slovenci in tudi drugi Evropejci vse bolj odločali za bolj "oprijemljivo" varčevanje oz. zaščito svojega premoženja.
Govorimo o naložbah v zlato in srebro. Od začetka globalne krize se je namreč povpraševanje po obeh omenjenih žlahtnih kovinah močno zvišalo. Slovenci naj bi imeli, po podatkih ene največjih mednarodnih kovnic plemenitih in industrijskih kovin, družbe Umicore, skupaj v lasti že več zlata, kot ga ima s 3,2 tonami Banka Slovenije. Med domačimi investitorji sta bili najbolj priljubljeni zlati palici teže ene unče (31,1035 g) in 250 gramov.
Po podatkih Svetovnega sveta za zlato (World Gold Council), neprofitnega združenja za spremljanje svetovnih rezerv zlata na trgu, poseduje Banka Slovenije približno 3,2 tone zlata. To količino naj bi po podatkih ene največjih mednarodnih kovnic plemenitih in industrijskih kovin, družbe Umicore, v zadnjih 18 mesecih že presegli slovenski investitorji.
V lanskem letu so se domači investitorji najpogosteje odločili za nakup 1 unče zlata (31,1035g), ki je predstavljala več kot 40 odstotkov vseh prodanih palic in pomeni približno 7 odstotkov celotne vrednosti zlata, kupljenega v letu 2008. Druga najpogostejša oblika nakupa zlata je bila 250g palica, ki predstavlja približno 20 odstotkov vseh prodanih palic, vrednostno pa skoraj 30 odstotkov celotne prodaje zlata v letu 2008. Po podatkih svetovno priznane mednarodne kovnice plemenitih kovin Umicore so se lansko leto v Evropi investitorji najpogosteje odločali za nakup 250g zlata. Predvsem v drugi polovici leta so opazili precejšnje povečanje selitve kapitala v plemenite kovine, izjemno se je povečal tudi nakup 1000 in 500g palic.
Slovenski investitorji so se lani, ko so se odločili za nakup srebra, najpogosteje odločili za 1000g palico. Teh je bilo za več kot polovico med vsemi prodanimi palicami. Predstavljale so približno 40 odstotkov celotne prodane mase srebra v letu 2008. Zelo popularna je bila tudi 1 unča srebra, ki je predstavljala skoraj 20 odstotkov vseh prodanih palic, vrednostno pa predstavlja le 0,4 odstotka prodanega srebra v lanskem letu. V Umicoru pravijo, da se evropski investitorji najpogosteje odločajo za nakup 5000 in 1000g srebrnih palic. Manjše so namreč predvsem zaradi višjih stroškov proizvodnje manj zanimive za naložbo.
