Mineštra

Ni treba, da se z izgubo dela podre svet


V ptujski območni službi zavoda za zaposlovanje ponujajo brezposelnim vrsto možnosti za izobraževanje, usposabljanje in novo zaposlitev. Kdor ne čaka križem rok, delo zagotovo najde.

"Z namenom, da bi zmanjšali neskladje na trgu dela in doprinesli k povečanju zaposljivosti brezposelnih, smo tudi v lanskem letu izvedli številne ukrepe. V različne programe smo na novo vključili 1995 brezposelnih," na vprašanje, ali iskalcem zaposlitve ponujajo možnosti aktivnega iskanja zaposlitve, odgovarja mag. Vlasta Stojak, direktorica. V različne programe pomoči pri iskanju zaposlitve, kamor spadajo pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, vključitev v klub za iskanje zaposlitve, usposabljanje za življenjsko uspešnost, vključitev v nove in razvojne projekte ter program drugače o poklicih, se je v preteklem letu vključilo 465 iskalcev dela.

Več kot šest tisoč obiskovalcev 
V Hiši informacij, Centru za informiranje in poklicno svetovanje, je lani informacije, povezane s poklicno, izobraževalno in zaposlitveno potjo, iskalo več kot šest tisoč ljudi, od tega 1436 mladih. "Organizirali smo tudi več skupinskih oblik dela, ki jih namenjamo ljudem, ki šele vstopajo na trg dela. Konec lanskega leta smo v naši Hiši informacij odprli tudi točko vseživljenjskega učenja, kjer želimo skupaj z našim partnerjem, Ljudsko univerzo Ptuj, približati uporabnikom storitve in možnosti samoizobraževanja s pomočjo sodobne informacijsko-telekomunikacijske tehnologije. Pri nas deluje ena od desetih tovrstnih točk vseživljenjskega učenja v regiji, zasnovana pa tako, da omogoča nenehno dodajanje in nadgradnjo izobraževalnih programov," razlaga Stojakova.

Direktorica ptujske območne službe zavoda za zaposlovanje poudarja, da bodo vse omenjene projekte nadaljevali tudi v tem letu, ko ocenjujejo, da se bo število brezposelnih povečalo za 30 odstotkov. "Vendar pa menimo, da brezposelnost ne bo večja kot leta 2005, ko je bilo v naši evidenci 4467 brezposelnih. Ukrepi, ki smo jih sprejeli na zavodu za zaposlovanje, so usmerjeni v takojšnje zagotavljanje informacij, dajanje strokovne pomoči in v zagotavljanje denarnih nadomestil v čim krajših rokih, ne glede na povečano število priliva brezposelnih. Z delodajalci se obenem dogovarjamo za sodelovanje v primeru odpuščanj, ukrepe pa načrtujemo tako, da lahko čim bolj pomagamo ljudem, ki so izgubili delo. Za vse, ki se bodo zaradi gospodarske krize znašli v evidenci zavoda, organiziramo skupinske oblike dela za pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicnega cilja in pri izdelavi zaposlitvenega načrta. Ob vseh obstoječih programih tako že začenjamo svetovalnico za uspešen nastop na trgu dela, ki je individualno prilagojen program, v Cipsu deluje zaposlitveni kotiček, mi pa z različnimi aktivnostmi pospešujemo motiviranost ljudi pri njihovem iskanju poti do zaposlitve in jih motiviramo za pridobitev novih znanj," omenja Stojakova.

Pomoč delodajalcem
Delodajalci, pravi sogovornica, kljub finančno-gospodarski krizi še vedno zaposlujejo in v ptujski enoti zavoda za zaposlovanje so v drugi polovici januarja ponovno zaznali povečane potrebe po delavcih. Tod so še vedno iskani tudi delavci brez poklica, delo pa lahko dobijo tudi mesarji, ključavničarji, oblikovalci kovin, strugarji, varilci, strojni mehaniki in avtomehaniki pa elektrikarji elektroniki, zidarji, monterji, vozniki, natakarji, kuharji, tudi zdravniki in diplomanti višjih oziroma visokih šol s področja tehniških znanosti.

"Pred zaposlitvijo ponujamo različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, tako delovni preizkus omogoča delodajalcem, da pred sklenitvijo delovnega razmerja preizkusijo bodočega sodelavca, spoznajo njegova znanja in spretnosti, usposabljanje na delovnem mestu pa delodajalcem omogoča, da pred sklenitvijo delovnega razmerja bodočega sodelavca usposobijo za delo na konkretnem delovnem mestu. V teh primerih naš zavod plača od enega do tri mesece uvajanja v delo pred zaposlitvijo. Mogoča je tudi vključitev brezposelnih ljudi v ukrepe institucionalnega izobraževanja in nacionalnih poklicnih kvalifikacij, brezposelni se lahko odločijo tudi za vključitev v programe formalnega izobraževanja s poudarkom na deficitarnih programih do šeste stopnje izobraževanja. Bomo pa tudi v tem letu spodbujali samozaposlovanje," še pravi Vlasta Stojak.

Kako pomagati pri iskanju zaposlitve 
"V zdravstveno zaposlitvenem svetovanju je imela ptujska območna služba za zaposlovanje 314 sodelujočih, v programih institucionalnega usposabljanja in nacionalne poklicne kvalifikacije je sodelovalo 185 ljudi, v delovni preizkus in v usposabljanje na delovnem mestu smo vključili 486 brezposelnih, v različne oblike formalnega izobraževanja pa 97 ljudi," razlaga Stojakova in dodaja, da so še 222 ljudem omogočili sodelovanje v programih vzpodbujanja novega zaposlovanja in samozaposlovanja, v programih za povečanje socialne vključenosti je sodelovalo 226 udeležencev, med njimi v lokalnih zaposlitvenih programih javnih del 174 iskalcev zaposlitve.

Vsi na poceni pivo na Češko!


Praga in pivo sta dva od največjih čeških ponosov. In Čehi vedno volje vedo, kako s pivom zaslužiti, pa čeprav je pri njih vrček piva zavidljivo poceni.

Statistika namiguje, da je ravno Češka dežela, kjer se spije največ piva na prebivalca – 156,9 litra na glavo na leto. A češko pivo ni le odlično in včasih zelo močno, ampak tudi poceni (veliko pivo v Pragi dobite že za en evro), pivovarne pa imajo dolgo zgodovino. Zato se veliko turistov za obisk pivu privržene srednjeevropske dežele odloči ravno zaradi svetovno znanega in seveda poceni piva. Čehi poročajo, da si je njihove pivovarne lani ogledalo približno 380.000 tujih turistov, kar je 8,5 odstotka več kot lani. Pivski (in pivovarniški) je torej najhitreje rastoča veja češkega turizma. Da je pivski turizem res na dobri poti, dokazuje podatek, da naj bi lani sicer v Pragi našteli manj turistov kot leto prej. A verjetno so doma ostali skoraj samo tisti, ki jim za češko pivo ni mar, po praških ulicah pa še naprej vsak večer vneto veseljačijo tujci, očarani nad cenami piva in golaža.

Pivo tudi za domov! 
Velike pivovarne in majhne družinske "varilnice" turistom ponujajo vodene oglede pivovarn in zraven ponujajo še "spremljevalne dejavnosti, povezane s pivom". Predvsem degustacijo! V mestecu Plzeň na zahodu Češke si je Pilsner Urquell, največjo češko pivovarno (čeprav je v lasti tujcev), lani ogledalo 180.000 ljudi z vsega sveta. Avstrijci, Nemci in drugi, ki redno hodijo "na pivo" z avtom ali avtobusom, pa velike količine poceni češkega piva v simpatičnih kartonskih škatlah na koncu odtovorijo domov. Da spomin na pivo, golaž in cmoke ne bi prehitro zbledel.

Kako z malo denarja do veliko kupcev?


Jay C. Levinson je eno največjih marketinških imen. Zaslovel je s prvo knjigo o marketingu za mala podjetja, Gverilski marketing (Guerrilla Marketing), ki so jo do danes prodali v večmilijonski nakladi.

Marketing, kot ga izvajajo v velikih podjetjih, z agresivnim in pregrešno dragim oglaševanjem, je za mala podjetja nedosegljiv. Namesto tega je Levinson že pred več kot dvajsetimi leti začel govoriti o gverilskem marketingu, ki v bistvu pomeni doseganje marketinških ciljev podjetja z neobičajnimi in predvsem kreativnimi ter cenejšimi sredstvi.

Jay C. Levinson rad pove primer ameriške podjetnice, ki je ustanovila poletni kamp. Namesto da bi z velikimi oglasi oglaševala kamp, je v specializiranih telefonskih imenikih objavljala male oglase, s katerimi je ljudem ponujala brezplačne DVD-je s predstavitvijo kampa. V nekaj letih je tako z minimalnimi stroški zgradila enega največjih poletnih kampov v vsej Ameriki. Ali drug primer: Podjetje, ki prodaja jogije, oglašuje s poceni oglasi zgolj svojo spletno stran; v oglasih ne boste izvedeli nič o jogijih (ker bi bilo to predrago). Stranke šele na spletni strani dobijo celovito informacijo o izdelkih, posledica pa je, da se njihov povprečen kupec v prodajnem salonu zadrži le 15 do 20 minut, namesto običajnih 45 minut. Ko kupi jogi, ga podjetje razveseli še z darilom. In to »malo« podjetje vsak mesec proda za milijon dolarjev jogijev.

O tem, kako pripraviti učinkovito gverilsko akcijo, je Levinson decembra predaval tudi v Ljubljani. Njegovo predavanje lahko strnemo v deset točk, ki sestavljajo učinkovit marketinški napad.

10 korakov do uspeha
1. Raziščite trg. Vsaj tisti uspešnejši podjetniki trg ves čas raziskujejo, čeprav se tega morda niti ne zavedajo. Raziskava trga pomeni, da proučujete svojo dejavnost, konkurente, stranke in potencialne stranke.
2. Napišite seznam prednosti, ki jih imajo stranke pri poslovanju z vami. To so na primer lahko široka ponudba, kakovostnejše storitve, lažji dostop do podjetja, nizke cene … Toda ne pozabite, da je za kupca po raziskavah na prvem mestu zaupanje. Cena je šele na petem mestu.
3. Izberite marketinška orodja. Kot pravi Levinson, obstaja približno 200 gverilskih marketinških orodij, od katerih je polovica brezplačnih. Vseh seveda ne morete uporabljati, zato izberite najprimernejša in med njimi tista, ki so za vas najpomembnejša.
4. Izdelajte marketinški načrt. Za izdelavo uporabnega načrta ne potrebujete gore znanja, časa in denarja. Levinson trdi, da ga lahko izdelate v nekaj minutah, saj obsega le sedem stavkov.

Njegova vsebina so odgovori na naslednja vprašanja:
a) Kakšen je namen marketinških aktivnosti: kaj želite, da stranke storijo, potem ko boste navezali stik z njimi (da kupijo izdelek, vas pokličejo, vam zaupajo svoje podatke, vas priporočijo prijateljem ali kaj drugega)?
b) Katere konkurenčne prednosti boste poudarili v marketinški akciji?
c) Kdo so vaše ciljne stranke?
d) Katera marketinška orodja boste uporabili?
e) Kakšna je vaša tržna niša?
f) Kakšna je identiteta vašega podjetja? Pod identiteto razumite iskreno podobo, ki jo imajo o vas vaši kupci. Ne zamenjajte identitete z imidžem, ki ga vi vsiljujete strankam.
g) Kakšen proračun imate za marketing? Proračun izrazite v odstotkih od pričakovane prodaje.
Levinson trdi, da so tak marketinški načrt izdelali tudi nekateri danes največji svetovni podjetniki, med njimi Bill Gates.

5. Naredite marketinški koledar. Koledar je preprosta tabela, v katero za vsak mesec napišete, katero sporočilo boste v tem mesecu posredovali obstoječim in potencialnim strankam, prek katerega medija boste komunicirali in koliko denarja boste vložili ta mesec. Po koncu meseca v zadnji stolpec vpišite še oceno uspešnosti marketinških aktivnosti. »Tako boste imeli konec leta natančen pregled nad aktivnostmi in rezultati. Naslednje leto boste uporabili samo najučinkovitejša marketinška orodja. Po treh letih pa bo vaš koledar že popoln,« pravi marketinški strokovnjak.

6. Poiščite partnerje. Marsikatero marketinško aktivnost boste laže, ceneje in učinkoviteje izpeljali, če boste poiskali partnerje. Iščete jih lahko tudi med konkurenti ali med tistimi, ki imajo sorodno ponudbo. Primer: če prodajate drage pijače, se povežite z gostinci in skupaj pripravite predstavitve z degustacijami.

7. Začnite marketinško akcijo. Ni treba hiteti. Če ste izdelali dober načrt in upoštevali vse do zdaj naštete točke, potem si lahko vzamete čas in se sprostite.

8. Vzdržujte napad. »To je izjemno pomembna točka. Podjetja v njej zapravijo ogromno denarja, ker prehitro obupajo,« trdi Levinson in pove, kako so zgradili blagovno znamko Marlboro. Ko so lastniki znamke povabili k sodelovanju Levinsona, je bil Marlboro na 31. mestu po tržnem deležu v Ameriki. Kadilci so ga imeli za žensko cigareto. Prav Levinson je bil tisti, ki si je izmislil oglase s slikami ameriškega Zahoda, konji in kavboji ter slogan »Come to Marlboro country«. Znamka je po enem letu oglaševanja postala ikona, trdi Levinson, toda s pripombo: še vedno je bila na 31. mestu in še vedno so jo imeli za žensko znamko. Šele po dolgih letih ponavljanja istih oglasov, se je začela slika spreminjati. Danes je to najbolj prodajana znamka cigaret v Ameriki in na svetu. Primer sicer za mala podjetja ni najboljši, a zgovorno priča o tem, koliko vztrajnosti je potrebno, da zgradimo prepoznavno blagovno znamko.
Levinson trdi, da mora vsako sporočilo priti do stranke devetkrat, preden se odloči za nakup. Še slabša novica pa je, da se stranka sporočila zave šele, ko mu je izpostavljena trikrat. Torej, stranko morate zasnubiti 27-krat, preden bo pripravljena skleniti zvezo z vami.

9. Spremljajte rezultate. Še ena izjemno pomembna točka, ki vam lahko prihrani polovico denarja, ki ga vlagate v marketing. Ali veste, kateri oglas vam je prinesel največ strank ali koliko več ste zaslužili, ker ste kupcem ponudili dodaten popust?

10. Izboljšajte marketinški načrt. Z osvojenimi znanji in pridobljenimi izkušnjami znova izberite marketinška orodja, medije za komuniciranje in prerazporedite denar, če je to potrebno.

Še eno vprašanje. Kdaj je najboljši trenutek za začetek marketinškega napada? Jay C. Levinson trdi, da sta za to dva najustreznejša trenutka: prvi je bil pred dvajsetimi leti, drugi pa je jutri.

Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa


1. Kdo lahko zaprosi za pridobitev subvencije? 
Za subvencijo lahko zaprosi delodajalec - pravna oseba, ki ima status gospodarske družbe, kot tudi delodajalec - fizična oseba (na primer samostojni podjetnik), če ima zaposlene delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in ki zaradi ohranitve delovnih mest v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja:
kot polni delovni čas določi delovni čas 36 ur na teden oziroma
z reprezentativnim sindikatom sklene dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden.

2. Koliko znaša subvencija? 
Subvencija se zagotovi v višini 60 € mesečno na delavca v primeru 36-urnega delovnika na teden in dodatnih 60 € mesečno na delavca za tiste delodajalce, ki bodo zagotovili delo za 32 ur na teden.

Zakon omogoča delodajalcem tudi, da zagotovijo delo za 33, 34 ali 35 ur na teden. V tem primeru prejmejo sorazmeren del subvencije. Možne subvencije so torej:
- ob zagotavljanju dela za 36 ur: 60 € na delavca mesečno
- ob zagotavljanju dela za 35 ur: 60 € + 15 € = 75 € na delavca mesečno
- ob zagotavljanju dela za 34 ur: 60 € + 30 € = 90 € na delavca mesečno
- ob zagotavljanju dela za 33 ur: 60 € + 45 € = 105 € na delavca mesečno
- ob zagotavljanju dela za 32 ur: 60 € + 60 € = 120 € na delavca mesečno
Za pridobitev subvencije iz prve alineje mora delodajalec z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, določiti polni delovni čas 36 ur na teden.

Za pridobitev subvencij po naslednjih alinejah mora delodajalec ob sprejetju ustreznega akta, na podlagi katerega skrajša polni delovni čas na 36 ur, skleniti tudi ustrezen dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas z reprezentativnimi sindikati.

3. Ali lahko kot s. p. zase uveljavljam subvencijo? 
Ne, saj je s. p. v pravnoorganizacijski obliki fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in ni v delovnem razmerju, zato zase ne more uveljavljati subvencije. Če ima zaposlene osebe, ki so pri njem v delovnem razmerju, pa lahko zanje uveljavlja subvencijo.

4. Kakšen je postopek za pridobitev subvencije za polni delovni čas?
a) Zahtevek za dodelitev subvencije
Za dodelitev subvencije mora delodajalec vložiti zahtevek. Subvencija se bo dodeljevala na podlagi pozitivne odločitve o zahtevku in sklenjene pogodbe. Delodajalec lahko vloži največ dva zahtevka, in sicer:
A: enega za subvencioniranje plač delavcev, katerim je kot poln delovni čas določil 36 urni delovni teden (subvencija v višini 60 € na delavca mesečno) in
B: drugega, kadar se z reprezentativnimi sindikati dogovori, da bo delavcem, ki delajo v tako določenem polnem delovnem času (delavci iz prejšnje alineje), zagotavljal delo krajši delovni čas, vendar ne krajši od 32 ur tedensko (dogovor o zagotavljanju dela za 32 ali 33 ali 34 ali 35 ur; dodatna subvencija v višini 120, 105, 90, 75 € ).
Obrazci in navodila za izpolnjevanje obrazcev bodo (so) objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.

Pri vlaganju zahtevkov ima delodajalec naslednji možnosti: 
delodajalec lahko najprej vloži le zahtevek pod A, s katerim uveljavlja subvencijo v višini 60 € na delavca mesečno največ 6 mesecev. Delodajalec se lahko odloči tudi za obdobje, krajše od 6 mesecev, vendar kasneje ne more vložiti zahtevka za podaljšanje obdobja. Takšnemu zahtevku priloži kolektivno pogodbo oziroma splošni akt, ki ureja navedeno spremembo polnega delovnega časa, seznam delavcev, za katere uveljavlja subvencijo, in izjavo o številu vseh zaposlenih na dan oddaje zahtevka. Zadnji rok za vložitev zahtevka je 30. 9. 2009. Na podlagi pozitivne odločitve o zahtevku se sklene pogodba o dodelitvi subvencije. Če pride po sklenitvi pogodbe na podlagi zahtevka A pri delodajalcu do spremembe obsega dela vseh ali le posameznih delavcev, ki delajo s 36 urnim polnim delovnim časom, lahko delodajalec...

kasneje vloži še zahtevek pod B, s katerim za te delavce do izteka obdobja za katerega velja pogodba po zahtevku A, uveljavlja dodatno subvencijo. Dodatna subvencija glede na zagotovljen obseg dela (od 32 do 35 ur) lahko znaša od 15 do 60 € mesečno na delavca. Podjetje lahko vloži ta zahtevek kadarkoli po vložitvi prvega zahtevka, vendar najkasneje do 30. 9. 2009. Takšnemu zahtevku priloži z reprezentativnimi sindikati sklenjen dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas in seznam delavcev. V zahtevek za dodatno subvencijo lahko vključi le delavce, za katere je uveljavil subvencijo po zahtevku A. Na podlagi pozitivne odločitve o tem zahtevku se sklene aneks k pogodbi.

delodajalec lahko zahtevka pod A in B združi in ju vloži istočasno; v tem primeru bo zavod o izpolnjevanju pogojev po obeh zahtevkih odločil le z enim sklepom, ki bo podlaga za sklenitev pogodbe o dodelitvi subvencije. Z zahtevkoma, vloženima na tak način, je izčrpana delodajalčeva zakonska pravica do subvencioniranja polnega delovnega časa.

b) Postopek odločanja
Delodajalec zahtevek za dodelitev subvencije praviloma odda elektronsko preko eStoritev Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), ga nato natisne ter opremljenega s podpisom, žigom in z zahtevanimi prilogami s priporočeno pošto pošlje na Zavod RS za zaposlovanje, Rožna dolina IX/6, 1000 Ljubljana.

O prejetem zahtevku ZRSZ odloči s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, predvidoma v roku 15 dni, najkasneje pa v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka in delodajalce pozove k podpisu pogodbe o dodelitvi subvencije.

Delodajalec je upravičen do subvencije oziroma do dodatne subvencije od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Zahtevek za izplačilo subvencije vlaga do 10-ega dne v mesecu za pretekli mesec. Tudi zahtevke za izplačilo oddaja preko eStoritev in po navadni pošti na naslov ZRSZ.

c) Nadzor
Delodajalec bo mesečno v okviru zahtevka za plačilo poročal o stanju zaposlenih, ZRSZ pa bo v evidenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije preverjal, ali so vključene osebe še vedno zaposlene, pred izplačilom zadnjega zahtevka pa bo na enak način preveril tudi številčno stanje vseh zaposlenih. V primeru ugotovljenih razhajanj v številu zaposlenih bo imel možnost tudi znižati subvencijo, v primeru kršitev glede izplačil plač pa tudi zadržati izplačilo zahtevka. Medsebojne pravice in obveznosti ter posledice kršitev oziroma nenamenske porabe sredstev so natančno predpisane v pogodbi o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ki jo bo delodajalec sklenil z ZRSZ.

5. Kaj pomeni pogoj, da delodajalec v obdobju prejemanja subvencije ne odpušča delavcev iz poslovnih razlogov? 
To pomeni, da delodajalec v času prejemanja subvencije ne sme podati odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Delodajalec bo moral vrniti subvencijo v znesku, ki se bo izračunal na podlagi določbe sklenjene pogodbe o subvencioniranju, v kateri je določen način vračila subvencije.

6. Ali je v primeru, ko delavec, vključen v ukrep, po svoji volji odpove pogodbo o zaposlitvi, podana kršitev sklenjene pogodbe o subvencioniranju? 
Ne, v tem primeru se delodajalcu subvencija le ustrezno zniža.

7. Kako se določi polni delovni čas v trajanju 36 ur na teden?
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in 103/2007; ZDR) določa kot polni delovni čas 40-urni delavnik in omogoča določitev krajšega polnega delovnega časa (najmanj 36 ur na teden) s posebnim zakonom ali s kolektivnimi pogodbami. Nivo kolektivnega dogovarjanja ni omejen na raven dejavnosti, kar pomeni, da je mogoče krajši polni delovni čas dogovoriti tudi s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom delodajalca, če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata.

Upoštevajoč 8. člen ZDR, mora delodajalec o vsebini predloga splošnega akta, s katerim se v okviru organizacije dela določa krajši polni delovni čas, neposredno obvestiti vse pri njem zaposlene delavce, prav tako pa velja opozoriti, da se v splošnem aktu lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Skrajšanje polnega delovnega časa s 40 ur na 36 ur na teden ne vpliva avtomatično na višino osnovne plače, dogovorjene za polni delovni čas v pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa delodajalec na tej podlagi ne more izplačati plačila pod višino minimalne plače, ki je določena kot najmanjše plačilo za polni delovni čas.

8. Kaj pomeni zagotavljanje dela za poln delovni čas in kaj storiti, če podjetja tega zaposlenim ne morejo zagotoviti? 
V skladu z ZDR je osnovna dolžnost delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi. Delavcu, ki je torej zaposlen s polnim delovnim časom, mora delodajalec tudi zagotavljati delo polni delovni čas. Če delodajalec zaradi razmer na trgu ne more zagotavljati dela za polni delovni čas – torej zagotavlja krajši delovni čas, mora za razliko do polnega delovnega časa zagotoviti nadomestilo plače, ki je določeno z zakonom. Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev (sedmi odstavek 137. člena ZDR). To je tudi osnova za plačilo prispevkov. Delovnopravni status delavca v tem primeru ni spremenjen. Delavec tudi sicer obdrži vse pravice zaposlenega s polnim delovnim časom.


9. Kaj lahko stori delodajalec v primeru uveljavljanja dodatne subvencije, če v podjetju ni članov sindikata oziroma ni organiziran reprezentativni sindikat? 
Zakon zahteva, da delodajalec v primeru zagotavljanja dela krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden, sklene dogovor z reprezentativnimi sindikati. Zakon na tem mestu ne določa, da delodajalec lahko sklene tak dogovor le z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu, ampak je bila tu ob upoštevanju pripomb tako sindikatov kot delodajalcev razširjena ta možnost tudi na reprezentativne sindikate na višjem nivoju. Sindikat je reprezentativen, če ima priznano reprezentativnost v skladu z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov, in sicer na katerikoli ravni (zveza, konfederacija, dejavnost, poklic, pri posameznem delodajalcu).

Upoštevajoč zakonsko dikcijo bo delodajalec dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden, lahko sklepal z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu oziroma z vsemi reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu, če pa ta ne bo organiziran, pa s sindikatom, organiziranim na višji ravni, ki ima priznano lastnost reprezentativnosti za dejavnost, v kateri podjetje deluje.

Seznam reprezentativnih sindikatov z navedbo dejavnosti oziroma poklica, v katerem so pridobili lastnost reprezentativnosti v skladu z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov, je objavljen na našem spletišču.

10. Kakšen je postopek po podpisu pogodbe o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa? 
Delodajalec ob podpisu oziroma po podpisu pogodbe in vsak naslednji mesec pošlje na Zavod RS za zaposlovanje zahtevek za izplačilo subvencije. Zavod bo popolne zahtevke za izplačilo, prejete do 10. v mesecu za pretekli mesec, izplačal najkasneje v 45 dneh od predložitve zahtevka, zahtevke, prejete po 10. dnevu v mesecu pa v 45 dneh od 10. dne naslednjega meseca. Zahtevke za izplačilo delodajalec oddaja tako, kot je oddal e-vlogo, preko eStoritev in po navadni pošti na naslov centralne službe Zavoda.

11. Kdaj bom prejel subvencijo? 
Delodajalec je do subvencije upravičen od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Subvencija se bo izplačevala mesečno v roku 45 dni po predložitvi popolnega zahtevka za izplačilo subvencije.


12. Ali lahko subvencijo po njenem izteku ponovno uveljavljam? 
Delodajalec lahko zahtevek za dodelitev subvencije vloži:
največ enkrat za skrajšanje polnega delovnega časa na 36 ur in
največ enkrat za dodatno skrajševanje delovnega časa na eno od naslednjih možnosti: 35, 34, 33 ali 32 ur, vendar za iste delavce, ki so že bili vključeni v subvencioniranje 36-urnega delavnika.

13. Ali ima delodajalec po prejetju subvencije kakšne obveznosti? 
Delodajalec mora v okviru zahtevka za izplačilo subvencije mesečno poročati o številu zaposlenih delavcev, ZRSZ pa bo v evidenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije preverjal, ali so vključene osebe še vedno zaposlene. Seveda mora upoštevati tudi druga določila iz pogodbe, ki jo bo sklenil z ZRSZ.

14. Kakšne so posledice neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma kršitve pogodbe? 
Posledice so zelo natančno predpisane v pogodbi, ki jo skleneta ZRSZ in delodajalec. Pogodba je objavljena tudi na spletnih straneh Zavoda.

15. Ali imajo pravico do subvencije tudi delodajalci, ki so v zadnjih mesecih že odpuščali? 
Teoretično je možno, da delodajalec najprej odpusti delavce, potem pa zahteva subvencijo. Kako se bo ZRSZ izognil takšnim možnostim?
Da, pravico do subvencije imajo tudi delodajalci, ki so v zadnjih mesecih že odpuščali, saj zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa kot pogoj za pridobitev subvencije zahteva le, da delodajalec v obdobju prejemanja subvencije delavcem ne sme odpovedovati pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Pravice do pridobitve subvencije torej takšnim podjetjem ne bo mogoče odreči.

16. Ali je v primeru določitve polnega delovnega časa s 40 na 36 ur treba spreminjati obstoječe pogodbe o zaposlitvi? 
Določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času je v skladu z 29. členom ZDR ena od obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi je lahko dnevni ali tedenski delovni čas izrecno opredeljen (na primer 40 ur tedensko), lahko pa se pogodbeni stranki glede tega vprašanja sklicujeta na vsakokratno veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca. V tem primeru aneks k pogodbi o zaposlitvi z določitvijo 36-urnega polnega delovnega časa ni potreben.

Če je v pogodbi o zaposlitvi delovni čas izrecno opredeljen (na primer 40 ur na teden), pa sicer velja načelo, da v kolikor se spremenijo zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt, delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Če se s spremembo navedenih aktov poseže v pravice delavcev, določene v pogodbi o zaposlitvi, je uveljavitev tako zmanjšanih pravic delavca možna le s spremembo pogodbe o zaposlitvi.


17. Ali morajo na skrajšan polni delovni čas preiti vsi zaposleni ali lahko le del? 
Delodajalec lahko določi krajši polni delovni čas v celoti oziroma le v posameznih organizacijskih enotah.

18. Kako bo ZRSZ preverjal, ali prihaja v podjetjih, ki bodo prejela subvencijo, do odrejanja nadur? Kdo bo zadolžen za nadzor? 
ZRSZ bo nadzor odrejanja nadur preverjal pri delodajalcih, naključno izbranih v vzorčno kontrolo, ter pri delodajalcih, za katere bo prejel opozorila od delavcev ali sindikatov. Preverjanje se bo izvajalo s kontrolo evidenc o izrabi delovnega časa, ki so jih delodajalci dolžni voditi po Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti.


19. Ali lahko za delovnega invalida pridobim subvencijo? Kako je s kvotami za zaposlovanje invalidov? 
Zakon določa, da se subvencija izplačuje za delavce zaposlene s polnim delovnim časom. Delovni invalidi, ki imajo na podlagi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, lahko pri delodajalcu opravljajo dela na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki mora vsebovati omejitve pri opravljanju dela na delovnem mestu, oziroma delovni čas, ki ustreza delavčevi preostali delovni zmožnosti v obsegu, kot je določena v odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Izhajajoč iz navedenegaj ni neposredne povezave med skrajševanjem polnega delovnega časa in preostalo delovno zmožnostjo delavca, kar pomeni, da prilagajanje delovne obveznosti s strani delodajalca tudi iz razloga relativnega varovanja zaposlitve delovnega invalida ni dopustno. Če delodajalec delovnemu invalidu ne more zagotoviti opravljanja dela v takšnem obsegu, kot izhaja iz odločbe, se šteje, da je v skladu s 185. in 203. členom ZPIZ-1 prišlo do spremenjenih dejanskih okoliščin, ki vplivajo na priznano pravico, njen obseg in posledično izplačilo, saj je delodajalec po dokončnosti odločbe zaradi spremenjenega delovnega časa dejansko spremenil pogoj iz veljavne pogodbe o zaposlitvi. To pa pomeni, da se pravica ne uresničuje oziroma se ne zagotavlja v obsegu, kot izhaja iz odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Delodajalec, ki iz poslovnih razlogov delovnemu invalidu ne more več zagotavljati dela s krajšim delovnim časom od polnega v obsegu, kot je določen v odločbi, začne postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 102. in 103. členu ZPIZ-1 v povezavi s 116. členom ZDR.

Kvotni sistem zaposlovanja invalidov je urejen v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/2007), ki v 63. členu določa, da se v kvoto vštevajo invalidi, s katerimi ima delodajalec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za najmanj 20 ur tedensko. Če bi delodajalec sklenil z invalidom pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ga tudi ne bi smel šteti v kvoto zaposlenih invalidov.


20. Kaj storiti, če pridejo nenadejana naročila kupcev? Denimo, da delodajalec takoj poda oba zahtevka za dodelitev subvencije, ker predvideva, da bodo vsi delavci delali 32 ur na teden. Ker pa se v roku 6 mesecev razmere na trgu zelo spremenijo, ga zanima, ali lahko potem vsak mesec sproti v zahtevkih za izplačilo uveljavlja manj subvencije (na primer različno 33, 34 ali 35 ur), čeprav je prej napovedal za vse delavce, vključene v ukrep, 32-urno zagotavljanje dela?
Dogovorjenega in uveljavljenega 36-urnega polnega delovnega časa ali dodatnega skrajšanja do 32 ur ne bo mogoče mesečno spreminjati. Vendar pa ob tem pojasnjujemo, da Zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa ni posegel v določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo prerazporejanje polnega delovnega časa (147. člen ZDR).

Delodajalec, ki je kot polni delovni čas določil 36 ur tedensko oziroma se dogovoril za zagotavljanje dela krajši delovni čas do 32 ur in na tej podlagi uveljavil subvencijo, ki se bo zaradi potreb svojih uporabnikov ali organizacije dela kadarkoli v času izvajanja ukrepa odločil za neenakomerno razporeditev delovnega časa, bo moral paziti le, da povprečna delovna obveznost delavcev, vključenih v ukrep, na koncu subvencioniranega obdobja ne bo presegla povprečne delovne obveznosti, določene s spremembami polnega delovnega časa oziroma z dogovorom o zagotavljanju dela krajši delovni čas od polnega.

Če bi delodajalec v času izvajanja ukrepa ugotovil, da so prenehale okoliščine, ki utemeljujejo pridobitev subvencije, bo moral o tem nemudoma obvestiti ZRSZ.

21. Ali lahko delodajalec, ki na ZRSZ že prejema subvencijo za zaposlitev (spodbujanje zaposlovanja mladih, starejših in/ali dolgotrajno brezposelnih oseb), zaprosi še za delno subvencioniranje polnega delovnega časa? 
Odvisno od pogodbenih obveznosti. Delodajalec naj pregleda vsebino določil v že sklenjeni pogodbi z ZRSZ. V pogodbi o dodelitvi subvencije za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih oseb na primer bo šlo za nenamensko porabo sredstev le, če bo delodajalec za isti namen pridobil subvencijo iz drugih javnih sredstev v višini, ki presega skupne stroške zaposlitve dolgotrajno brezposelne osebe. Če ta meja ne bi bila presežena, za takšnega delodajalca ni ovir, da ne bi zaprosil še za delno subvencioniranje polnega delovnega časa.

22. Kako bo ZRSZ preverjal, ali prihaja v podjetjih, ki bodo prejela subvencijo, do odpuščanj? Kdo bo zadolžen za nadzor? 
Delodajalec bo mesečno v okviru zahtevka za plačilo poročal o številu zaposlenih, ZRSZ pa bo v evidenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije preverjal, ali so vključene osebe še vedno zaposlene in skladno s pogodbo preverjal ustreznost zneska prejete subvencije. Posledice kršitev pogodbenih obveznosti oziroma nenamenske porabe sredstev bodo natančno predpisane v pogodbi, ki jo skleneta ZRSZ in delodajalec.

23. Kako bo ZRSZ preverjal, ali prihaja v podjetjih, ki bodo prejela subvencijo, do izplačevanja nagrad članom uprave in nadzornikom? Kdo bo zadolžen za nadzor? 
Delodajalec bo s pogodbo zavezan nemudoma obvestiti ZRSZ, če bi prišlo do izplačila nagrad, verjetno pa je, da bodo o takšnih kršitvah ZRSZ obveščali tudi sindikati ali zaposleni v podjetju. Sicer pa bo ZRSZ pri naključno izbranih delodajalcih, ki bodo vsi zavezani predložiti vse dokumente, ki so kakorkoli povezani z izvedbo ukrepa, izvajal tudi nadzor na kraju samem.

24. Če delodajalec odda zahtevek do konca septembra 2009, ali bo dobil subvencijo za vseh 6 mesecev? 
Da.

25. Zahtevku za dodatno subvencijo je treba priložiti zakon, kolektivno pogodbo ali splošni akt delodajalca, s katerim je skrajšal polni delovni čas na 36 ur na teden, dogovor z reprezentativnimi sindikati in seznam delavcev. Kateri zakon je mišljen? 
Zahteva se nanaša na morebitni zakon, ki bi v dejavnosti kot polni delovni čas določal 36 ur na teden.

26. Ali bo treba na ZRSZ pošiljati dokazila, kakršna so običajna pri prijavah na javne razpise (potrdilo o registraciji podjetja, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih,…), o izplačanih plačah in plačanih prispevkih?
Ne, nič od naštetega.

27. Kako je s prekinitvijo delovnega razmerja delavcu za določen čas? Ali sme delodajalec tega delavca odpustiti glede na določilo, da odpuščanje ni dopustno? 
V tem primeru delavec ne bo odpuščen, ampak gre za iztek pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če bi delodajalec takšnega delavca vključil v ukrep, zanj v mesecih, ko ne bo več zaposlen, ne bo podal zahtevka za subvencioniranje, ZRSZ-ju pa bo skupaj z zahtevkom za izplačilo posredoval listino, iz katere bo razvidno, da ne gre za odpustitev delavca iz poslovnih razlogov, temveč za iztek pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

28. Ali določilo o nedopustnem odrejanju nadur velja le za čas prejemanja subvencije ali za celotno poslovno leto in ali velja za vse delavce ali le tiste, vključene v ukrep? 
Subvencija se delodajalcu dodeli med drugim pod pogojem, da za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, ne odreja nadur delavcem (vsem delavcem, ne le tistim, vključenim v ukrep).

29. Ali delodajalec pri upoštevanju števila zaposlenih šteje samo delavce, zaposlene za nedoločen čas, ali tudi tiste za določen čas?
Pri navedbi števila vseh zaposlenih mora delodajalec v vlogi za dodelitev subvencije vpisati število vseh zaposlenih (za določen in nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas) na zadnji dan preteklega meseca pred oddajo vloge. Pri poimenskem seznamu v ukrep vključenih delavcev pa tudi ni pomembno, ali so pri delodajalcu delavci zaposleni za določen ali nedoločen čas.

30. Delodajalec je še pred vložitvijo zahtevka za dodelitev subvencije sprožil postopek pred komisijo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov za delovnega invalida. Kakšne so posledice za prejemanje subvencije, če delodajalec prejme pozitivno mnenje komisije v času prejemanja subvencije in delovnemu invalidu odpove pogodbo?
Novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) je v prvi odstavek 88. člena dodala nov razlog za odpoved, in sicer gre za nezmožnost opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Pred novelo so se namreč v praksi pojavljale dileme, kam uvrstiti primere odpuščanja invalidov – ali v poslovni razlog ali v razlog nesposobnosti. Z novelo ZDR-A je ta dilema razrešena, saj zdaj ZDR v 88. členu nezmožnost opravljanje dela zaradi invalidnosti opredeljuje kot poseben, samostojen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Taka ureditev torej velja za primere, ko se invalidu med zaposlitvijo poslabša ali spremeni delovna zmožnost in ne more več dosegati pričakovanih rezultatov oziroma ko je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v času trajanja zaposlitve ugotovljena invalidnost in s tem zmanjšana ali spremenjena delovna zmožnost, delodajalec pa invalidu ne more ponuditi drugega ustreznega dela oziroma sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za opravljanje drugega ustreznega dela, kar presoja posebna komisija.

Vendar pa velja opozoriti, da pri invalidih tudi v primeru poslovnega razloga o nezmožnosti ponudbe drugega ustreznega dela presoja navedena posebna komisija. Poslovni razlog po ureditvi v Zakonu o delovnih razmerjih je razlog izključno na strani delodajalca, ko zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela, ne glede na to ali to delo opravlja invalid ali katerikoli drug delavec.

V takšnem primeru bi se torej odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu štela za kršitev prepovedi odpuščanja in s tem za nenamensko porabo sredstev v skladu s sklenjeno pogodbo o subvencioniranju. Če bi se omenjena odpoved realizirala iz drugih razlogov, ki so našteti v 88. členu ZDR (razlog nesposobnosti, krivdni razlog, nezmožnost za delo), pa delodajalec pogodbe ne bi kršil.

31. Ali je lahko plača, izplačana posameznemu delavcu, nižja od minimalne predpisane? 
V skladu z Zakonom o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa lahko delodajalec pridobi subvencijo za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Na polni delovni čas se veže tudi plača delavca, ki ne sme biti nižja od minimuma, določenega z zakonom. Gre za minimalno plačo, ki je določena v Zakonu o določitvi minimalne plače (Uradni list RS, št. 114/2006 in 36/2008) in ki je vezana na zaposlitev za polni delovni čas. Glede na to da osnovna plača ostaja nespremenjena tudi, če se polni delovni čas skrajša, je tudi delodajalec, ki delavcem skrajša polni delovni čas s 40 ur na 36 ur na teden, dolžan izplačevati plačo najmanj v višini minimalne plače.

Delavcu, ki je zaposlen s polnim delovnim časom, mora delodajalec zagotavljati delo za polni delovni čas. Če zaradi razmer na trgu delodajalec ne more zagotavljati dela za polni delovni čas – torej zagotavlja delo krajši delovni čas, mora za razliko do polnega delovnega časa zagotoviti nadomestilo plače, ki je določeno z zakonom. Glede na to da je osnova za nadomestilo povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti (sedmi odstavek 137. člena ZDR), plačilo delavca tudi v tem primeru ne more biti nižje od minimalne plače.

32. Ali dejstvo, da delavec obdrži vse pravice zaposlenega s polnim delovnim časom, pomeni, da se mu s skrajšanjem delovnega časa ne zmanjšuje število delovnih ur, potrebnih za upokojitev? 
Vsa pojasnila so že objavljena. Ob skrajšanju polnega delovnega časa s 40 na 36 ur na teden se vse pravice zagotavljajo v obsegu, kot če bi delal polni delovni čas.

33. Kdo se šteje med organe vodenja in nadzora ter kakšnih nagrad in v kakšnem obdobju ne smemo izplačati? 
Na podlagi 10. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006, 60/2006–popr., 10/2008 in 68/2008; ZGD) se za poslovodstvo gospodarske družbe štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle.

Organi vodenja po posameznih pravnoorganizacijskih oblikah, ki jih ureja ZGD, so:
delniška družba (d. d.) – uprava oziroma upravni odbor
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja(e)
komanditna družba (k. d.) – komplementar oziroma tretja oseba v primeru prenosa upravičenja za vodenje
družba z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) – družbeniki (vsi oziroma del družbenikov, določenih z družbeno pogodbo) oziroma tretja oseba v primeru prenosa upravičenja za vodenje.
Organ nadzora v d. d. in d. o. o. je nadzorni svet. Če gospodarska družba nima organiziranega notranjega nadzornega organa, se nanje prepoved izplačevanja nagrad v smislu dela določbe prvega odstavka 3. člena Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ki zajema organe nadzora (ne pa tudi organe vodenja), ne nanaša.

Prokurist je pooblaščen za zastopanje, nima pa pooblastila tudi za vodenje družbe, tako da ga v omenjeno prepoved ni mogoče šteti.

Kot nagrade je šteti vsa izplačila, ki niso opredeljena kot del plače, izplačevati pa se ne smejo za poslovno leto, v katerem je delodajalec vključen v izvajanje ukrepa.

34. Kako skrajševanje polnega delovnega časa vpliva na obveznosti sporočanja podatkov za matično evidenco? 
Pri spremembi polnega delovnega časa mora delodajalec v skladu s Pravilnikom o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti (Navodila za M-1 in M-3) odjaviti iz zavarovanja vse delavce, za katere se je polni delovni čas spremenil (obrazec M-2 ) in jih prijaviti v zavarovanje z novim polnim delovnim časom (obrazec M-1).

35. Ali lahko delodajalec pridobi subvencijo za napotene delavce, torej delavce, ki so napoteni na delo v tujino? 
Delodajalec na podlagi Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa za napotene delavce ne more pridobiti subvencije. Napoteni delavci so sicer na podlagi določb Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 76/2007 - UPB2) izenačeni z domačimi delavci in jim mora delodajalec izplačevati plače ter prispevke za socialno varnost, vendar pa mora delodajalec z vidika urejanja delovnopravnega statusa teh delavcev spoštovati delovnopravne pogoje tiste države, kjer delavec opravlja delo (države, v katero so bili napoteni).

Fitnes trendi 2009


Čas, ko večina ljudi prelomi novoletne zaobljube o boljšem življenjskem slogu, je že mimo - v povprečju se novoletnih zaobljub držimo do tretjega tedna v januarju. Če pa še vztrajate (še od kakšnega ali dveh let prej), vas bo morda zanimalo, kakšne fitnes vadbe bodo letos najbolj v trendu.

Seveda večina tistih, ki že redno trenirate, veste, kateri načini vadbe vam najbolj ustrezajo in kdaj. A novim idejam se ni treba upirati - čisto lahko se vam zgodi, da se boste svoje vadbene rutine naveličali in vam bo nekaj predlogov za nove elemente in pristope ne bo odveč. Lahko pa spodaj navedena seznama vzamete tudi kot seznam stvari, ki jim morate posvetiti malo več pozornosti, ali pa preprosto kot seznam stvari, ki jih letos morate preizkusiti.

Resnici na ljubo trendi v fitnesu za leto 2009, ki jih je objavil Ameriški svet za telesno vadbo (ACE), večinoma niso revolucionarne novosti - gre pač za trende. Ti pridejo in gredo ali pa stare zgodbe postavijo v nov kontekst.

Fitness kadetnica (boot-camp trening) 
Za lažje razumevanje je treba povedati, da besedna zveza boot camp pomeni trening vojaških rekrutov. Vadeči po svetu sicer nimajo kakšnih besnih narednikov, ki se derejo iz dna pljuč, gre pa vseeno za vadbo, kjer se obremenjuje celotno telo, kjer ni rutine in kjer je črta med aerobno in anaerobno vadbo izjemno tanka ali pa je sploh ni. Vadba vključuje izjemno raznolike vaje - od tekanja z utežmi, pliometričnih vaj, počepov, izpadnih korakov, sklec, zgibov, vse to z zelo bazičnimi vadbenimi pripomočki (nobenih fensi-šmensarij) in običajno pri zelo visokem tempu. Po koncu takega treninga ste mokri, zadihani in fuč. Tak način treninga je postal zelo priljubljen v letu 2008 (tudi po zaslugi organizacije CrossFit), čedalje več privržencev pa naj bi se mu posvetilo letos - tudi zato, ker gre za poceni in hkrati učinkovito vadbo.

Poceni vadba 
Če ste med tistimi, ki vas je prizadela recesija, to ne pomeni, da morate prenehati z vadbo - prej nasprotno, z vadbo lahko deloma omilite stres, povezan s slabšim ekonomskim stanjem. Vsekakor pa v letu 2009 pričakujejo, da bo drastično padlo število članov raznih fitnes centrov, povečalo pa se bo število ljudi, ki bodo za vadbo izkoristili priročne in brezplačne možnosti, kot so igrišča na prostem, domači fitnes, vadba z lastno težo in doma narejenimi pripomočki itd.

Nazaj k osnovam 
Letos se menda v svetu rekreativne vadbe obeta resnejši povratek k koreninam, k osnovnim gibom in osnovnim vadbenim pripomočkom. Večina trenerjev naj bi se spet osredotočala na temeljne vaje, moderna, sofisticirana in napredna fitnes oprema bo letos out. Mogoče je to tudi dober znak, da bodo za vedno passe razni revolucionarni pripomočki tipa top-šop. Ne gre pozabiti: ko želimo rezultate, najbolje delujejo osnovne, kompleksne vaje, ki aktivirajo večje število mišičnih skupin naekrat. Hkrati pa nas izvajanje takih vaj bolje pripravi na funkcionalne izzive vsakodnevnih opravil.

Posebne oblike skupinskih vadb 
V letu 2009 bo še vedno veliko privržencev joge in pilatesa, vadb, ki poleg sprostitve nudijo tudi izboljšanje drže telesa in ravnotežja, a pravi bum naj bi doživele plesno orientirane novitete iz lanskega leta, predvsem Zumba, plesno-aerobna vadba v ritmih latinske Amerike, in Jazzercise, moderna različica nekdanjih oblik plesne vadbe, ki se jim je reklo jazz-balet, bodyjam ipd.

Krožna vadba 
Krožna vadba, kombinacija vaj za moč in vzdržljivostnih vložkov, je priljubljena že zelo dolgo, njen ponovni vzpon v letu 2009 pa pripisujejo prav njenim bistvenim značilnostim: je kratka, intenzivna in izjemno učinkovita. Ponekod fitnes centri celo sami postavljajo naprave tako, da lahko vsakdo preprosto in hitro opravi eno vajo za drugo. Je pa krožna vadba mogoča tudi na bližnjem blokovskem športnem igrišču ali celo doma (le sosedom ne poskakujte preveč s kakšno kolebnico ali skoki vstran).

Kettlebelli 
Kettlebell je posebna vrsta uteži - železna krogla z ročajem, ki izhaja iz Rusije. V zadnjih letih so kettlebelli postali priljubljeni tudi na zahodu, letos pa naj bi doživeli svoj preboj med široko množico rekreativcev. Vadba s kettlebelli je vadba celega telesa - lahko gre za vadbo moči, lahko pa je organizirana tudi kot kardio vadba, učinkovita pa je tudi pri izboljšanju telesne drže in ravnotežja. Zaradi narave vadbe večinoma ne zavzame veliko prostora in je primerna tudi za vadbo doma ali na prostem, saj je vse, kar potrebujete, en ali dva različno težka kettlebella, seveda pa tudi nekaj znanja, kako s kettlebellom sploh vaditi.

Vadba za starejše 
Populacija v zahodnem, razvitem svetu se čedalje bolj stara, hkrati pa so dandanašnji starostniki bistveno mladostnejši od generacij pred njimi. Močnejša je zavest o tem, da lahko za svoje zdravje, dobro počutje in prijetno staranje največ naredimo sami, hkrati pa si ti ljudje tudi bolj želijo vitalnosti tudi v poznejših letih. Starejše osebe, ki redno vadijo - tudi v fitnes centrih, niso nič novega, le da bo takih ljudi vse več, saj generacije, rojene v poldrugem desetletju po drugi svetovni vojni, predstavljajo čedalje večji delež vadečih in temu dejstvu se bodo začele aktivneje prilagajati tudi organizacije, ki se ukvarjajo s telesno vadbo - od fitnes do wellness centrov in ponudnikov različnih sorodnih produktov in storitev.

Vadba s pomočjo zabavne elektronike 
V minulih letih smo videli že kar precej poskusov, kako zares združiti telesno vadbo z zabavno elektroniko: od vstavljanja mp3 playerja v jedro tekaških copat do domače postaje za telesno vadbo prek video iger (na primer Nintendo Wii) in arkadnega plesa - plesa po nareku naprave, nadvse podobne t.i. video arkadam. V letu 2009 se bo pojavilo še več kombinacij s področja t.i. exergaminga (igrovadbe), kot so na primer nove generacije Expresso Bikes, sobnih koles z monitorjem, premično balanco, povezljivostjo med napravami (za medsebojno tekmovanje) in povezljivostjo v internet (za tekmovanje z ljudmi na drugem koncu sveta).

Družabni športi 
Ljudje smo različni - in čeprav nekateri nujno potrebujejo izklop v obliki daljšega samotnega teka, drugi komajda zberejo motivacijo za kaj takega in se raje zbirajo s prijatelji, s katerimi se športno udejstvujejo v tekmovalnih športnih igrah - od tenisa, nogometa, odbojke ali košarke do metanja frizbija in vedno novih načinov kombiniranja telesne vadbe z igro. Nenazadnje pa so družabne tudi skupne priprave na posamezne športno-rekreativne prireditve.

Skrivnost je v raznolikosti 
Za ljudi, ki trenirajo (že) dlje časa, je izjemno pomembno, da ne zapadejo v rutino. Čedalje bolj se opušča strogo linearno napredovanje pri strukturi vadbe, namesto tega pa je čedalje bolj priljubljen pristop popolne raznolikosti v intenziteti, volumnu in trajanju vadbenih enot tako, da ponavljajočega se vzorca ni več možno zaslediti. Tako lahko kombiniramo dlje trajajoči in nizkointenzivni tek (en dan) in kratek, a intenziven intervalni trening na kolesu (drugi dan)... in tako v vseh možnih kombinacijah tudi z drugimi vrstami vadbe.

Podobno raziskavo o trendih v letu 2009 pa je med svojimi člani izvedla tudi Ameriška akademija za športno medicino (ACSM). Njihovih 10 napovedi se v marsičem pokriva z zgoraj predstavljenimi napovedmi Ameriškega sveta za telesno vadbo, večinoma pa se osredotočajo bolj na dolgoročnejše trende in ne toliko na (morebitne) modne muhe.


Njihovih 10 napovedi: 

- pomen izbiranja izobraženih in izkušenih vaditeljev in trenerjev z ustreznimi licencami
- problem debelosti pri otrocih (kot posledice pomanjkanja gibanja in preveč hrane)
- pomen stalnega izobraževanja fitnes strokovnjakov
- pomen vadbe za moč
- pomen vadbe mišic trupa (hrbet in trebuh)
- razvoj posebnih programov za starejše rekreativce
- pilates
- Švicarska oziroma terapevtska žoga
- princip specifičnega treninga (tudi izven sezone)
- pomen vadbe za izboljšanje ravnotežja (posebej pomembno za starejše rekreativce).

Ali se boste držali svojih preverjenih rutin ali pa si boste v letu 2009 privoščili kaj novega, je odvisno od vas samih. Vsekakor pa s tema dvema seznamoma lahko preverite vsaj to, ali morda v svoji vadbi morda kakšnega aspekta telesne pripravljenosti ne preveč zanemarjate.

Sladki obredi za obraz in lase


V medu se skrivajo vitamini, minerali, ki jih lahko za tako imenovane sladke lepotne obrede izkoristimo še zlasti v hladnejših mesecih. Med zadržuje vlago, prav tako pa so njegove sestavine zelo zdravilne za kožo. S tem naravnim kozmetičnim sredstvom se posvetimo negi kože in las in zažarimo v vsej svoji lepoti.

Med je sladka tekočina, ki jo proizvajajo čebele. Nekateri ljudje ga imajo zaradi značilnega okusa veliko raje od sladkorja tudi v kavi. Že od nekdaj znan po zdravilnih učinkovinah pa je nepogrešljiv tudi pri lepotni negi telesa. Nežno namreč čisti kožo, jo ščiti pred bakterijami in ji vrača mehkobo. Kozmetični izdelki iz medu so še zlasti v zadnjem času zelo priljubljeni, saj so primerni za vse tipe kože in neskončno prijetno dišijo.

Tradicionalno lepotilno sredstvo 
Med je bogat vir naravnih učinkovin za nego kože. Že antične civilizacije - egipčanska, grška in rimska - so cenile njegovo zdravilno, vlažilno in mehčalno moč. Japonke, ki slovijo po porcelanasti polti, ga obožujejo zaradi belilnih lastnosti in zmožnosti povrnitve sija kože. Poln mineralov, vitaminov in aminokislin jo mehča in hrani.

Je do okolja prijazen in v osnovi brez pesticidov, saj čebele, ki so izjemno bistra bitja, ne nabirajo cvetnega prahu z rož, ki so bile izpostavljene škropljenju. Med obožujejo pravzaprav vse generacije žensk - mladim dekletom pomaga pri mozoljavosti, v srednjih letih oskrbi kožo s prepotrebno vlago, starejšim damam pa zmanjšuje pore.

Poleg številnih različnih kozmetičnih izdelkov, ki ga vsebujejo, si sami lahko pripravimo domače medene maske za obraz, ki blagodejno učinkujejo na kožo. Preprosta domača maska za svežino obraza: zmešajmo dve žlici medu z dvema žlicama mleka in zmes nanesimo na obraz. Pustimo delovati deset minut in nato sperimo z vato in mlačno vodo. Koža bo mehka in gladka.

Za sijočo kožo: medu primešamo nekaj kapljic limoninega soka. Zmes nanesemo na obraz in pustimo učinkovati dvajset minut. Potem jo odstranimo z vato. Ta maska daje koži mehkobo in prožnost.

Proti gubam: žlico medu, žlico skute in žlico olivnega olja dobro premešamo in zmes nanesimo na očiščen obraz. Pustimo delovati dvajset minut. Dobro sperimo z vato in mlačno vodo. Gubice bodo vidno zmanjšane.

Pripravek za suho kožo: dve žlici medu in rumenjak dobro premešamo. Masko nanesimo na obraz in pustimo delovati petnajst minut. Dobro sperimo z mlačno vodo. Koža bo temeljito nahranjena.

Za lesk v laseh 
Med je odličen tudi za nego las, zlasti suhih in brez sijaja. Po umivanju s šamponom jih prelijmo s pol litra vode, v katero dodamo žlico medu in sok cele limone. Lasje se bodo kar zalesketali.

Z medenimi pripravki kljubujemo staranju. Poleg tega, da je med odličen antioksidant, skrbi tudi za zaščito pred UV-žarki. Med »babičinimi recepti« je tudi praktičen nasvet: mozoljček namažemo z medom in nekajkrat ponovimo. Med bo izvlekel nečistočo in mozolj se bo posušil.

Zdravilna moč 
Med je cenjen kot živilo, ki izboljšuje zdravje in počutje, deluje dezinfekcijsko in krepilno pri prehladih, pomirja pri živčni napetosti in pred spanjem ter krepi organizem med boleznijo in po njej.

Pomaga pri vnetem grlu, slabokrvnosti, kašlju, želodčnih težavah, revmi, obolenjih sečil, srca, črevesja in jeter, zaradi velike vsebnosti enostavnih sladkorjev pa poživlja celoten organizem. Uporabljajo ga tudi pri antiseptičnem zdravljenju ran in opeklin. Čebele uporabljajo pri pridelavi medu določen encim, ki skrbi za to, da se sladkor spremeni v vodikov peroksid, ki je zelo učinkovit antiseptik.

Včasih so grgrali toplo vodo ali čaj z medom za lepši glas. Mila ali sveče iz medu pa so v našem domovanju prijetna in dišeča zgodba zase.

Google vam bo izračunal porabo energije


Spletni gigant Google razvija nov program PowerMeter, s katerim bodo lahko uporabniki natančno vedeli, koliko elektrike porabijo v svojih domovih, poroča Forbes. Tako bodo lahko uporabniki zmanjšali porabo energije.

Za zdaj program testirajo na približno 30 uporabnikih, do konca meseca pa načrtujejo razširitev na več kot 200 zaposlenih. Konec leta bodo lahko v beta različici poskusili program tudi ostali uporabniki.

Porabo boste lahko spremljali na spletu
Kot so pojasnili v Googlu, se pri razvijanju programa povezujejo s številnimi dobavitelji električne energije in proizvajalci električnih aparatov ter drugimi tehnološkimi podjetji. Med drugim tako sodelujejo z IBM in Cisco, ki jim ponujajo novejše tehnologije, s katerimi bodo posodobili zastarelo mrežo. Program je za zdaj namreč še star in v veliki meri neumen, saj naprave ne zaznajo informacij o izpadih ali najvišjih porabah elektrike, prav tako pa uporabniki ne vedo, koliko jih stane poraba energije ob določenem času.

Z Googlovim PowerMetrom bodo lahko uporabniki na spletu videli, koliko elektrike bodo porabili vsakič, ko bodo vklopili pralni stroj ob 18. uri, ali pa pustili vključeno napravo čez noč.

Programska koda bo brezplačna 
"Google za zdaj še nima točno določenih načrtov, kako bodo služili z novim programom, vendar pa je to še en izdelek, ki lahko poveča obiskanost Googlovih strani," je pojasnila programska direktorica pri Googlu Kirsten Olsen Cahill. Programska koda bo brezplačna, tako da bodo lahko zunanji uporabniki dodajali nove aplikacije za PowerMeter.

Če bi 5,3 milijona ljudi uporabljalo nov program in zmanjšalo njihovo porabo elektrike za 10 odstotkov, bi lahko privarčevali za gigavat energije, kar pa je dovolj za potrebe velikega mesta, je še dodala Cahillova.

Vpliv bioritma na športno aktivnost


Zakaj zjutraj tek, popoldan pa uteži? 
Vsak človek ima svojo notranjo biološko uro – drži, da se spreminjajo naša telesna temperatura, prekrvavljenost, srčni utrip in razpoloženje ter stopnja utrujenosti.

Poleg notranjih dejavnikov (predvsem hormonov), ki narekujejo ritem, v veliki meri vplivajo tudi zunanji dejavniki (vplivi okolja). In vse to vpliva na našo motiviranost za športno aktivnost. 

Prebujanje pred zajtrkom 
Med spanjem telo porabi veliko energije za regeneracijo telesa, zato so naše zaloge ogljikovih hidratov (gradnikov energije in nujno pomembni za fizični napor) izpraznjene. Da si telo zagotovi potrebno moč, začne izrabljati energijo iz maščobnih zalog. To pomeni, da je jutranja aktivnost priporočljiva za vse tiste, ki želite shujšati. Seveda pa to ne pomeni, da lahko potem jeste zajtrk v neomejenih količinah.


Na kaj moramo paziti 
Ker telo ne razpolaga z zadostno količino energije, je oslabljena povezava med možgani in mišicami. To pomeni, da imamo slabše koordinacijske in miselne sposobnosti, zato odsvetujemo tehnično zahtevnejše športne aktivnosti. Bolj primeren je tek, sprehod, plavanje ali kolesarjenje na sobnem kolesu. V najslabšem primeru lahko pride do poškodb.

Dopoldan na polno 
Takoj po zajtrku je telo napolnjeno z energijo, spočito, budno in dobro prekrvavljeno. Zato je to najbolj primeren čas za resnično intenziven trening.

Po kosilu na svež zrak 
Ni preveč priporočljivo (vsaj ne 2 uri po kosilu), saj je telo zaposleno s prebavljanjem zaužite hrane. Nizko intenzivno gibanje na svežem zraku pomaga telesu do hitrejše regeneracije in pripravljenosti za nadaljnje bolj intenzivne napore.

Popoldan in zgodaj zvečer 
Med 16h in 19h je nadvse primeren čas za trening moči: telesna temperatura, prekrvavljenost in srčni utrip imajo namreč optimalno vrednost. Tako lahko telo ponovno obremenjujemo z večjo športno aktivnostjo.

Kaj pa trening za boljšo vzdržljivost 
Tudi za vzdržljivostni trening je to pravi čas, saj so pljuča in frekvenca dihanja v optimalnem območju. Tek ali kolesarjenje vabita!

Po 21 uri – kakovost spanca vprašljiva 
Telo se že počasi umirja; zmanjša se frekvenca srčnega utripa, slabša je prekrvavljenost in nižja telesna temperatura. Kdor v tem času opravlja trening moči ali zelo intenziven tek (šprinte), najverjetneje ne bo mogel dobro spati.

Svetujemo 
Načrtujte vsaj 2 uri »umirjanja«, preden se odpravite spat. Kdor pa ima čas za šport le pozno zvečer, naj bo pozoren na daljše iztekanje (pri teku, kolesarjenju), ki se kajpak izvaja v nizko intenzivnem ritmu in naj traja vsaj od 10 do 15 minut.

Tik pred spanjem 
Za ta čas je primerna športna aktivnost, ki od nas zahteva nežne gibe, kot sta joga in raztezne vaje. Zelo blagodejno vpliva tudi počasen sprehod, saj se sprostimo in raztegnemo mišice, kar je dobra »priprava« na spanje.

Skrb za redno športno aktivnost 
Ker pa običajno nimamo toliko prostega časa, da bi lahko prilagajali svojo športno aktivnost telesnemu bioritmu, svetujemo, da upoštevamo predvsem svoje počutje in stremimo k čim bolj redni športni aktivnosti (vsaj 3-krat tedenski). Od tu dalje pa so na preizkušnji naše organizacijske sposobnosti …

Sprostitev duše in telesa


Danes je težko najti kraje, kjer si lahko povsem spočijemo dušo in telo, še posebno, če naše finančne omejitve ne segajo v nebo.

A tudi za tiste z bolj plitvim žepom, ki verjetno še bolj potrebujejo sprostitev, vendarle obstaja rešitev. V Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike, Italiji, Grčiji in ne nazadnje tudi na Hrvaškem so se namreč verske ustanove začele ukvarjati tudi s turistično dejavnostjo. Te tako po novem v svojih prostorih ponujajo poceni (v nekaterih redkih primerih sicer tudi dražje) bivanje in sproščanje.

Na Britanskem otočju je teh kar nekaj. Na škotskem otoku Arran, ki velja za svetovni center zdravja in miru, si je nek budistični mojster omislil ljudem ponujati več načinov sprostitve ob uživanju izključno vegetarijanske hrane. V britanskem Yorkshiru sprostitev duše in telesa omogočajo v benediktinskem samostanu, kjer ponujajo izjemno zanimiv program sproščanja, imenovan In Vino Veritas (v vinu je resnica). V tem primeru gre za skupinsko branje Biblije ob žlahtni kapljici in dobri pojedini. V omenjeni severni angleški pokrajini si lahko, če vam krščanstvo ni blizu, odpočijete tudi v budističnem centru, kamor se zatekajo predvsem tisti, ki si želijo hitre meditacije konec tedna. Čez lužo, v ZDA, pa za pravi raj med tovrstnimi ponudniki sprostitve velja newyorški Desmond Tutu Center. Gre za svojevrsten, ne preveč poceni hotel, njegovi gosti pa so po navadi predvsem obiskovalci številnih teoloških seminarjev.

Središče te novejše oblike turizma je vsekakor Italija. V naši zahodni sosedi sta, vsaj kar zadeva ponujanja prenočišč, gotovo najbolj poznana frančiškanska samostana v Assisiju in Cetoni. V prvem se lahko v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, ki so (zanimivo!) opremljene z aparatom za kavo, z nunami, ki odlično govorijo angleško, pogovarjate o vseh življenjskih temah. Drugi pa velja za enega od najbolj glamuroznih svetovnih samostanov, ki pa je izjemno drag. A namestitveno udobje, začinjeno z dobro hrano in odlično kapljico toskanskega vina, je vredno vsakega plačanega evra.

Take in podobne centre najdemo tudi na Balkanu. V severni Grčiji na gori Atos se v kar 20 različnih pravoslavnih samostanih že dalj časa zbirajo predvsem angleški aristokrati, med njimi tudi angleški princ Charles. Ženskam je vstop prepovedan, še bolj zanimivo pa je, da v bližini niso zaželene niti živali ženskega spola. Namestitev v verskih objektih ni nič novega niti na Hrvaškem. V Dubrovniku lahko to izvedete v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu, ki ima za te namene rezerviranih osem sob. Obiskovalci so dobrodošli na vseh obredih menihov.

Pa naj še kdo reče, da verske institucije niso svojevrstna podjetja. Žal te podjetniške žilice slovenski Cerkvi manjka, saj tovrstnih namestitev ne ponuja, razen ko gre za duhovne vaje bodočih birmancev.

Slovenci imajo v lasti več zlata kot Banka Slovenije


Finančna in gospodarska kriza se zelo poznata tudi v spremembah pri načinu razmišljanja ljudi. Težave v katerih se je znašel finančni sektor, vrednostni papirji so povečini precej izgubili na vrednosti, ter slabe izkušnje z nekaterimi bolj ali manj zakonitimi načini plemenitenja premoženja so povod za to, da so se številni Slovenci in tudi drugi Evropejci vse bolj odločali za bolj "oprijemljivo" varčevanje oz. zaščito svojega premoženja.

Govorimo o naložbah v zlato in srebro. Od začetka globalne krize se je namreč povpraševanje po obeh omenjenih žlahtnih kovinah močno zvišalo. Slovenci naj bi imeli, po podatkih ene največjih mednarodnih kovnic plemenitih in industrijskih kovin, družbe Umicore, skupaj v lasti že več zlata, kot ga ima s 3,2 tonami Banka Slovenije. Med domačimi investitorji sta bili najbolj priljubljeni zlati palici teže ene unče (31,1035 g) in 250 gramov.

Po podatkih Svetovnega sveta za zlato (World Gold Council), neprofitnega združenja za spremljanje svetovnih rezerv zlata na trgu, poseduje Banka Slovenije približno 3,2 tone zlata. To količino naj bi po podatkih ene največjih mednarodnih kovnic plemenitih in industrijskih kovin, družbe Umicore, v zadnjih 18 mesecih že presegli slovenski investitorji.

V lanskem letu so se domači investitorji najpogosteje odločili za nakup 1 unče zlata (31,1035g), ki je predstavljala več kot 40 odstotkov vseh prodanih palic in pomeni približno 7 odstotkov celotne vrednosti zlata, kupljenega v letu 2008. Druga najpogostejša oblika nakupa zlata je bila 250g palica, ki predstavlja približno 20 odstotkov vseh prodanih palic, vrednostno pa skoraj 30 odstotkov celotne prodaje zlata v letu 2008. Po podatkih svetovno priznane mednarodne kovnice plemenitih kovin Umicore so se lansko leto v Evropi investitorji najpogosteje odločali za nakup 250g zlata. Predvsem v drugi polovici leta so opazili precejšnje povečanje selitve kapitala v plemenite kovine, izjemno se je povečal tudi nakup 1000 in 500g palic.

Slovenski investitorji so se lani, ko so se odločili za nakup srebra, najpogosteje odločili za 1000g palico. Teh je bilo za več kot polovico med vsemi prodanimi palicami. Predstavljale so približno 40 odstotkov celotne prodane mase srebra v letu 2008. Zelo popularna je bila tudi 1 unča srebra, ki je predstavljala skoraj 20 odstotkov vseh prodanih palic, vrednostno pa predstavlja le 0,4 odstotka prodanega srebra v lanskem letu. V Umicoru pravijo, da se evropski investitorji najpogosteje odločajo za nakup 5000 in 1000g srebrnih palic. Manjše so namreč predvsem zaradi višjih stroškov proizvodnje manj zanimive za naložbo. 

V Sloveniji dvig potrošniškega zaupanja


Kazalnik zaupanja potrošnikov v Sloveniji se je februarja v primerjavi s mesecem prej zvišal za šest odstotnih točk. K dvigu kazalnika so prispevale predvsem bolj optimistične napovedi potrošnikov glede brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih, so danes sporočili iz državnega statističnega urada.

Kazalnik zaupanja potrošnikov se je tako po neprekinjenem padanju od oktobra lani in treh zaporednih najnižjih ravneh od začetka izvajanja te ankete (tj. od marca 1996) v februarju le dvignil. Kljub temu pa je bil za 17 odstotnih točk nižji od povprečja lanskega leta in prav tako za 17 odstotnih točk nižji kot pred letom dni.

Pesimistična ocena potrošnikov glede gospodarskega stanja
Ocena potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji v preteklih 12 mesecih je najbolj pesimistična od začetka izvajanja ankete. Februarska vrednost kazalnika glede splošne gospodarske situacije v Sloveniji v preteklih 12 mesecih je bila za 26 odstotnih točk nižja kot februarja lani in za 23 odstotnih točk nižja od lanskega povprečja.

Poleg večjega optimizma glede pričakovane brezposelnosti so potrošniki izrazili tudi boljše mnenje o primernosti trenutka za večje nakupe. Ta kazalnik je tokrat dosegel najvišjo vrednost v zadnjih štirih mesecih. Februarska ocena primernosti trenutka za večje nakupe je bila za sedem odstotnih točk višja kot mesec prej. 

Oglaševanje in kriza


Nekateri analitiki napovedujejo, da se bodo v letu 2009 prihodki tiskanih medijev od oglaševanja zmanjšali za do 20 odstotkov, njihova naklada pa bo padla za 10 odstotkov.

Še najbolj bodo prizadete tiskovine, ki se financirajo izključno s prodajo oglasov, ugotavlja poročilo svetovalno-revizijske hiše Deloitte z naslovom Trendi v medijih za leto 2009. Gospodarska kriza bo najbolj prizadela časopisne hiše v razvitih državah. Številne publikacije bodo bodisi zmanjšale pogostost izhajanja bodisi bodo v celoti prešle na spletne izdaje.

Na drugi strani bi ekonomska kriza lahko pripomogla k dvigu oglaševanja na televiziji. Pričakuje se namreč, da bodo potrošniki v prostem času čedalje pogosteje izbirali gledanje televizije kot druge, dražje oblike zabave. Globalno gledano bo povprečni potrošnik v letu 2009 preživel pred malimi ekrani 30 minut tedensko več kot v preteklem letu. Televizija bo ponujala zatočišče pred vsakodnevnimi težavami in izzivi, podobno kot so filmi pomenili začasen umik pred realnostjo v času svetovne gospodarske krize v 20. letih prejšnjega stoletja.

Filmska industrija se bo morala soočiti z zahtevno nalogo zadržati publiko. Kinematografi bodo verjetno potrebovali nekaj, kar bo obiskovalce spodbudilo, da še naprej obiskujejo kinodvorane. Rešitev bi lahko bila 3D-tehnologija, ki je obstajala že na začetku 20. stoletja, še pred veliko gospodarsko krizo, vendar šele danes postaja čedalje bolj priljubljena in dosega svoje potenciale. Pričakuje se, da bodo 3D-filmi letos prvič ustvarili dobiček v višini ene milijarde dolarjev. Nekateri vodilni producenti in režiserji, kot sta George Lucas in James Cameron, ter nekateri največji filmski studii načrtujejo, da bodo letos prvič prikazali svoje 3D-filme.

Stroški spletnih strani, specializiranih za vsebine, ki jih lahko ustvarjajo uporabniki, bi lahko na letni ravni močno presegli 100 milijonov dolarjev. Čeprav je strošek hranjenja enega videoposnetka minimalen, strošek hranjenja milijona filmov ali milijarde fotografij ni zanemarljiv. Kljub veliki priljubljenost tovrstnih internetnih strani, npr. YouTuba, te strani še vedno težko pritegnejo oglaševalce, saj ti svoja sredstva za oglaševanje raje namenijo stranem z vsebino, ki jo ustvarjajo strokovnjaki.

Podobno velja tudi za družabna omrežja, ki se bodo morala dodatno potruditi, če bodo želela ustvariti prihodke na temelju velikega števila uporabnikov. Medtem ko povprečni mesečni prihodek na enega kino gledalca, bralca časopisa ali naročnika kabelske televizije znaša več deset dolarjev, prihodek na enega uporabnika družabnega omrežja v povprečju znaša nekaj centov mesečno. Družabna omrežja potrebujejo več kot 100 uporabnikov, da ustvarijo prihodek, ki je primerljiv s prihodkom na enega uporabnika uveljavljenih medijev.

Po internetu se širi nova vrsta zlonamerne programske opreme, t. i. »malvertising«. Zlonamerno oglaševanje uporablja internetne oglase, običajno nameščene na uglednih spletnih publikacijah, za širjenje zlonamerne programske opreme. V letu 2008 sta v ZDA dva odstotka uporabnikov interneta prišla v stik z enim primerom »malvertisinga«. S klikom na zlonameren oglas je uporabnik nemudoma preusmerjen na škodljivo stran, v nekaterih primeri pa lahko pride tudi kraje uporabnikovih podatkov. Predvideva se, da bo v letu 2009 na stotine uglednih in dobro obiskanih spletnih strani okuženih z zlonamernimi oglasi, ki jih bo videlo na milijone uporabnikov interneta.

Kljub začetnim obljubam so potenciali mobilnega oglaševanja ostali neizpolnjeni, saj so na globalni ravni prinesli le 0,4 odstotka oglaševalskih prihodkov. Mobilne oglaševalske kampanje, namenjene uporabnikom mobilnih telefonov, so bile večinoma obravnavane kot eksperimentalne, vendar se utegne v letu 2009 delež oglaševalskega trga več kot podvojiti, čedalje več kampanj pa bo uporabilo majhnost mobilnika za močnejši učinek. Takšne pobude bodo šle v smeri uporabe SMS-sporočil, tj. najpreprostejše oblike sporočanja prek mobilnikov. Takšno osnovno, vendar potencialno zelo učinkovito, orodje je bilo uspešno uporabljeno v eni največjih oglaševalskih kampanjah leta 2008 – ameriških predsedniških volitvah. 

Kako napolniti življenjske baterije


Če želite pregnati utrujenost, morate veliko narediti sami, in to na duševnem, mentalnem, čustvenem in duhovnem področju. Pridete iz službe, sedete na kavč, kmalu nato že ležite in ste tako utrujeni, da se ne morete lotiti nobenega opravila več? Se počutite kot ožeta limona?

Zdi se vam, da zdravo živite, da dovolj časa preživite v naravi in da se nekajkrat na teden posvetite letom primerni gibalni vadbi, a ste kljub temu preveč utrujeni. Težko se vzpenjate po stopnicah, večkrat se vam vrti v glavi, zdi se vam, kot da imate na nogah pripeto zaporniško kroglo… Morda se tolažite, da je za to krivo vreme, saj sonce res bolj poredko vidimo in tudi mraz se nikakor noče posloviti.


Kako napolniti življenjske baterije? 
Če želite pregnati utrujenost, morate veliko narediti sami, in to na duševnem, mentalnem, čustvenem in duhovnem področju. Očitno potrebujete spremembe, kaj in koliko boste naredili, pa je odvisno samo od vas.

Skušajte pregnati pretirano zaskrbljenost in brezvoljnost. Ne delajte si skrbi na zalogo in ne razmišljajte vedno pesimistično. Zakaj pa bi ravno vam šlo vse narobe? Okrepite svojo samozavest in se prepričajte, da vam bo uspelo, ker to znate, zmorete in si želite. Pa naj bo to zamenjava službe, ki vas onesrečuje, ali pa samo organizacija praznovanja rojstnega dne. Skušajte spremeniti vsakdanjo rutino. Ne lezite zvečer pred televizor. Pojdite v kino, na sprehod ali pa začnite hoditi na kakršni koli tečaj. Pred spanjem ne razmišljajte o tem, kaj vse morate narediti jutri, raje preberite kaj sproščujočega, kar vas veseli, načrtujte počitnice ali potovanje… Zjutraj oblecite nekaj rdečega ali drugačnega kot vsak dan. In še vedno velja, da se zjutraj poglejte v ogledalo in se pohvalite, ker ni veliko verjetno, da vas bo kdo drug.

Še nekaj nasvetov 
Raziskave o vplivu redne vadbe na počutje so pokazale, da če se vsak dan ukvarjate s kakršno resno obliko rekreacije (to ne pomeni brisanja prahu ali hoje po trgovinah), boste veliko bolj pri močeh. Če verjamete v akupunkturo, si privoščite nekaj obiskov pri strokovnjaku, saj akupunktura zagotovo pomaga pri obnavljanju in krepitvi življenjske energije.

Tudi s prehrano si lahko naberete nekaj več moči. Če uživate hrano, v kateri je več aminokisline tirozin (mlečni izdelki, banane, avokado, sezam, mandeljni), se boste počutili bolj pri močeh in manj slabe volje. Tirozin je neesencialna aminokislina, ki se v telesu sintetizira iz fenilalanina. Je zelo pomembna hranilna sestavina, saj brez nje ni mogoča biosinteza živčnih prenašalcev, kot so adrenalin, noradrenalin in dopamin. Tako lahko tirozin vpliva na vzdrževanje miselnih procesov in posredno tudi na naše počutje. Hkrati se tirozin uporablja za tvorbo enega glavnih hormonov v telesu - ščitničnega hormona tiroksina, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju hitrosti presnove. Počitek popoldne vam bo koristil, če boste legli za 20 do 30 minut in ne več.

Čemu se morate še posebej izogibati 
Če boste dalj časa pod vplivom stresa, boste utrujeni, razdražljivi in v nevarnosti, da vas zajame depresija. Torej proč s stresom! Naložite si toliko nalog, kot jih lahko opravite. Če veste, da ne boste zmogli, se naučite reči ne doma in v službi. Res je tudi, da ste lahko utrujeni od preveč ali pa od premalo dela. Če ste premalo aktivni in se preveč dolgočasite, se vam tudi lahko zgodi, da boste utrujeni in brezvoljni. Torej nobena skrajnost ni dobra: niti preveč niti premalo dela oziroma aktivnosti.

Če ste upoštevali vse napisano, a ste še vedno preveč utrujeni, je čas, da se pri osebnem zdravniku naročite na sistematski pregled, kajti morda je vzrok vaše utrujenosti takšne narave, da je potrebno zdravljenje.


Bolezni ščitnice 
Žleza ščitnica leži na dnu vratu pod kožo, tik pod Adamovim jabolkom, in meri v premeru približno pet centimetrov. S hormoni, ki jih izloča, nadzira vse presnovne procese v telesu. Zelo pomembno je, da se hormoni izločajo v pravilnem razmerju. Pretirano delovanje ščitnice imenujemo hipertiroidizem, pomanjkljivo pa hipotiroidizem. Za natančno oceno delovanja ščitnice so potrebne laboratorijske preiskave krvi, s katerimi zdravniki določajo raven tirotropnega hormona (TSH). Ker ta spodbuja delovanje ščitnice, njegova visoka raven v krvi pomeni, da ščitnica slabše deluje (in torej potrebuje dodatno spodbudo), medtem ko nizka raven TSH govori, da ščitnica deluje pretirano (in torej potrebuje manj spodbude). Če ščitnica ne deluje pravilno, lahko čutite slabost in utrujenost.


Bolezni srca 
Povečana utrujenost ima včasih vzrok v nepravilnem delovanju srčno-žilnega sistema. Znano je, da se je približno 70 odstotkov ljudi počutilo zelo utrujeno, preden se jim je zgodil srčni infarkt. Če ima vaša utrujenost izvor v nepravilnem delovanju srca, boste verjetno tudi hitro zadihani, čutili boste bolečine v rami ali v čeljusti ali pa tudi ne. Zdravnik vas bo napotil na krvne preiskave, EKG in potem morda še kaj več, če bo res kazalo na obolenje srca.

Slabokrvnost 
Če imajo ženske močne krvavitve, so noseče ali nepravilno jedo (na primer ne jedo rdečega mesa), jim lahko primanjkuje železa v krvi. To pomeni, da imajo premalo rdečih krvnih telesc v krvi, ki prinašajo kisik v vsako celico telesa, kar lahko povzroči občutek utrujenost v mišicah. Diagnozo potrdijo z določitvijo hemoglobina v krvi. Prestali znaki slabokrvnosti so poleg utrujenosti še močna bledica kože, hitro bitje srca in lahko tudi razdražljivost.

Bolezen jeter 
Huda utrujenost ima lahko vzrok v hepatitisu C, ki močno poškoduje jetra. Drugi znaki za hepatitis C so še pomanjkanje teka, aknasta koža in znamenja, ki običajno spremljajo gripo. 

Kako se spopasti s spomladansko utrujenostjo


Ko se zima bliža h koncu, sonce pa vse bolj kuka izza temnih oblakov, nekateri začutimo pomladansko utrujenost. Ta se nas loti po vsaki zimi, zlasti tedaj, ko smo se premalo gibali in uživali premalo sadja in zelenjave. Povzročajo jo razni telesni in duševni dejavniki, najbolj pa vpliva na tiste, ki v svojih poklicih pretežno sedijo.

Simptomi: utrujenost, izčrpanost, brezvoljnost, zaspanost
Pomladanska utrujenost ni bolezen, ampak stanje organizma, ki se lahko pojavi ob nastopu pomladanskega vremena. Pojavi se lahko utrujenost, izčrpanost, brezvoljnost in zaspanost tudi podnevi in kljub temu, da dovolj spimo. Spremlja jo lahko tudi padec delovne učinkovitosti in zmanjšane fizične zmogljivosti, pogosto pa je to tudi čas, ko se zmanjša odpornost organizma in nas napadajo virusi.

Utrujenost prizadene predvsem živčevje in krvotvorne organe ter med drugim povzroča želodčne razjede, nagnjenost k glavobolu, depresijam in vzkipljivosti in revmatična obolenja.

Na utrujenost ima velik vpliv prehrana
Proti koncu zime in s pričetkom pomladi se poveča tudi moč sončnih žarkov in temperatura ozračja, zato se spremeni tudi življenjski ritem, kar pa je lahko za naše telo naporno. Z višjimi temperaturami se telo prične ohlajati tako, da se žile razširijo, pretok krvi v organe se poveča, pospeši se presnova organizma in zato telo porablja več energije, kar vodi v stanje utrujenosti.

Kot smo že omenili, ima na pomladansko utrujenost vpliv tudi prehrana, ki je pozimi lahko precej enolična tudi zaradi pomanjkanja svežega sadja in zelenjave. Pozimi je namreč potreba po vitaminih in mineralih večja zaradi večje onesnaženosti okolja, obrambe pred napadom mikroorganizmov in zaradi prilagajanja vremenskim razmeram.

Najbolj prizadene ljudi s slabšo fizično kondicijo
Utrujenost lahko nastopi tudi zato, ker smo pozimi v povprečju manj fizično aktivni, nekateri pa povečajo telesno težo. Zato je fizična kondicija manjša in se tudi prej utrudimo. Medtem ko je nekateri ljudje sploh ne zaznajo, pomladanska utrujenost najbolj prizadene ljudi s slabšo fizično kondicijo in slabšim imunskim sistemom.

Jejte zdravo in se veliko gibajte na svežem zraku
In medtem ko nekateri že čutijo utrujenost, lahko začnemo že zdaj ukrepati proti pomladanski utrujenosti. Jejmo zdravo in uravnoteženo prehrano, saj zaradi preveč nezdrave hrane, postanemo lenobni in brezvoljni. V vsakodnevno prehrano lahko od časa do časa vpeljete tudi sadni ali zelenjavni dan.

Pomembno je tudi gibanje na svežem zraku, saj boste tako izboljšali svojo športno vzdržljivost in postali odporni na klimatska in sezonska nihanja. Poskusite se tudi čim več izpostavljati sončni svetlobi in izogibati zaprtih prostorov, saj se tako lahko izognete raznim obolenjem.

Odškodnina za odpuščeno zaradi petja na delovnem mestu


Neka 47-letna delavka iz Gane bo prejela odškodnino v višini šestih mesečnih plač potem, ko jo je njen italijanski delodajalec odpustil, ker je prepevala na delovnem mestu.

Ganko je manjše podjetje za izdelavo kovinskih izdelkov, kjer je bila zaposlena 17 let, odpustilo novembra lani, ker si je prepevala, s čimer naj bi motila sodelavce, je pojasnil predstavnik sindikata kovinske industrije v okviru konfederacije CGIL v Bergamu na severu Italije Mirco Rota.

Je šlo le za pretvezo? 
To je po njegovih besedah neumnost, saj jo je glede na naravo njenega dela - kovanje kovine - nemogoče slišati dlje kot na meter razdalje. To je bila, je poudaril Rota, pretveza, da jo je delodajalec odpustil v teh težkih gospodarskih časih.

Sindikatu je nato uspelo, da ji je zagotovil odškodnino oz. odpravnino šestih mesečnih plač, kar je v skladu z italijansko zakonodajo največ za podjetja, kjer je zaposlenih manj kot 15 ljudi. V podjetju, kjer je bila zaposlena delavka iz Gane, je bilo na plačilnem seznamu šest ljudi.

10 najdražjih fakultet


Objavljamo Forbsovo lestvico fakultet z najdražjimi šolninami na svetu. Vseh prvih deset mest so si razdelile fakultete iz Združenih držav Amerike. V nadaljevanju si oglejte kje se lahko šolate za več kot 40 tisoč zelencev.

10. Wesleyan University; Middletown, Connecticut, ZDA
Šolnina in pristojbine 2008-2009: $38.934

9. St. John's College; Annapolis, Maryland in Santa Fe, New Mexico, ZDA
Šolnina in pristojbine 2008-2009: $39.154

8. Columbia University; New York, N.Y., ZDA
Šolnina in pristojbine 2008-2009: $39.326

7. Colgate University; Hamilton, N.Y., ZDA
Šolnina in pristojbine 2008-2009: $39.545

6. Carnegie Mellon University; Pittsburgh, Pennsylvania, ZDA
Šolnina in pristojbine 2008-2009: $39.564

5. Bucknell University; Lewisburg, Pennsylvania, ZDA
Šolnina in pristojbine 2008-2009: $39,652

4. Vassar College; Poughkeepsie, N.Y., ZDA
Šolnina in pristojbine 2008-2009: $40.210

3. Kenyon College; Gambier, Ohio, ZDA
Šolnina in pristojbine 2008-2009: $40.240

2. Sarah Lawrence College; Bronxville, N.Y., ZDA
Šolnina in pristojbine 2008-2009: $40.350

1. George Washington University; Washington, D.C., ZDA
Šolnina in pristojbine 2008-2009: $40.437

Izkoristite priložnost in brezplačno testirajte svoj delovni potencial


Profiles International Slovenia uvaja nov instrument za ocenjevanje potencialov – »pxt«. Pxt vam bo pomagal, da boste ugotovili, v kolikšni meri se vaše lastnosti in sposobnosti ujemajo z zahtevami delovnega mesta.

Uvajamo povsem nov ocenjevalni instrument, ki ga je potrebno prilagoditi (validirati) za slovenske uporabnike v skladu z znanstveno strokovnimi kriteriji. Vabimo vas k sodelovanju. Vse kar morate narediti je, da kliknete na spodnjo povezavo in sledite navodilom ter odgovorite na vprašanja.

Po obdelavi rezultatov bo prvih 300 testirancev dobilo brezplačno poročilo, kot ga lahko vidite na tej povezavi.

Z vašo pomočjo bomo slovensko kadrovsko tržišče obogatili z orodjem, ki bo pomagal vam in drugim, da se zaposlijo na delovnih mestih katerih zahteve v največji meri ustrezajo lastnostim posameznika. Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo

Kliknite tukaj in začnite z reševanjem testa 

Evropska kariera: Slovenci v Bruslju


Slovenci smo se zdaj, po skoraj petih letih članstva v Evropski uniji in opravljenem prvem predsedovanju, že dodobra udomačili v Bruslju. Ne le, da večina pozna politike in načine odločanja, nekaterim posameznikom se je uspelo prebiti na najvišje položaje v institucijah EU, kjer upravljajo milijarde evrov in imajo pomemben vpliv pri odločanju.

Nekateri so javnosti bolj znani, denimo Ivan Bizjak, nekdanji minister za notranje zadeve, ombudsman in tudi minister za pravosodje, drugi manj. Na najvišje položaje – na mesto direktorjev in namestnikov generalnih direktorjev – je bilo doslej imenovanih pet Slovencev. Višje je le še evropski komisar Janez Potočnik.

V evropski komisiji je na ravni generalnih direktorjev in njihovih namestnikov v generalnem direktoratu za raziskave dobil zaposlitev Zoran Stančič (nekdanji državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport), na ravni direktorjev Marjeta Jager (nekoč namestnica stalnega predstavnika Slovenije pri EU) na generalnem direktoratu za energijo in promet ter Filip Majcen (ekonomist, obvlada pet tujih jezikov) na generalnem direktoratu za prevajanje. Ivan Bizjak je generalni direktor za pravosodje in notranje zadeve v Svetu EU, Ciril Štokelj (nekdanji veleposlanik v Španiji in stalni predstavnik Slovenije pri EU) pa je zdaj namestnik vodje kabineta predsednika evropskega parlamenta, pred tem je bil direktor za medparlamentarne delegacije in zunanjo politiko.

Za komisarja je znano, kako pride do svoje službe. To je politična funkcija in kandidata imenuje vsaka posamezna država članica. Pri drugih visokih delovnih mestih pa so postopki precej manj na očeh javnosti. Govoric o tem, kako je »ta in ta« prišel na položaj, je ob tem veliko in splošno prepričanje je, da so brez poznanstev vrata za te službe zaprta.

Zahtevna preverjanja
Kot so nam povedali naši sogovorniki, so prišli na svoja delovna mesta tako, da so se prijavili na razpis, nato so bili – po dolgotrajnih preverjanjih, ki lahko trajajo tudi leto dni – izbrani kot najboljši kandidati. Velja poudariti, da morajo prav vsi, ki se potegujejo za visoke službe, opraviti zahtevna preverjanja, tako da se utečenim postopkom ne more izogniti nihče. Če po več razgovorih nisi izbran v najožji krog kandidatov, ti tudi »priporočila botrov« ne bodo pomagala. »Če imaš še tako dobre zveze, pa nisi dober kandidat, ne boš uspel,« pravijo različni viri.

Nekateri od naših sogovornikov so nam zatrdili, da bi bilo lahko v njihovem primeru celo kontraproduktivno, če bi v izbirnem postopku nekdo zanje lobiral. Bizjak je ocenil, da pritisk ne bi bil produktiven, čeprav je o svojem potegovanju za visoko delovno mesto obvestil stalno predstavništvo Slovenije pri EU. Štokelj, doktor mednarodnih odnosov, ki je kot prvi Slovenec končal cerkveno diplomatsko akademijo v Vatikanu, pa je odkrito priznal, da je bil v sporu s tedanjim ministrom za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom, zato bi lahko imel celo več težav, če bi mu omenil, da se poteguje za položaj v evropskem parlamentu. Tudi drugi viri so nam zatrdili, da ima lahko agresivno lobiranje neželen učinek.

Stančič, doktor geodezije, je povedal, da je, ko je v izbirnem postopku prišel že precej daleč, obvestil Potočnika, ki je takrat pokrival področje širitve EU. Ali se je ta zanj potegnil, Stančič ne ve, zdelo pa se mu je potrebno, da najvišji slovenski predstavnik v komisiji ve, da se poteguje za službo. Majcen je povedal, da je na položaj prišel po treh letih poskusov z »veliko željo, trdim delom in vztrajnostjo«. Že pred to službo je prišel pri drugih razpisih v ožji krog, a mu je le malo manjkalo do uspeha, zato se je odločil tokrat povezati se z ljudmi znotraj institucije. Obrnil se je tudi na Potočnika. Dobil je pomembne informacije o delovanju sistema, problemih, trendih in tudi o tem, »kako se obnašati na prihodnjem razgovoru«.

Iz pogovorov je tako razvidno, da so nekateri kandidati obvestili tiste, ki v Bruslju nekaj pomenijo, da bi morda zanje rekli kakšno dobro besedo. Tudi sami priznavajo, da se zdaj, ko so na visokih položajih, obračajo nanje Slovenci, ki se borijo za posamezne službe. Majcen je jasno povedal, da pri tem ne gre le za lobiranje, ampak tudi samo pripravo na morebitno novo službo.

Dejansko je v Bruslju tako, da se o vsakem človeku, ki se poteguje za položaj, pa naj bo ta višji ali nižji, išče informacije. Tisti, ki izbirajo, želijo od drugih izvedeti, s kakšnim kandidatom, ki je prišel v najožji izbor, imajo opraviti. To je potrdilo precej Slovencev v Bruslju, ki so se tudi sami že srečali s takšnim načinom preverjanja kadrov.

Kot so nam še povedali dobro obveščeni, ki vedo, kako formalni in neformalni postopki tečejo, pa dobra beseda o nekom še ne pomeni, da bo ta oseba na koncu tudi izbrana. Dejstvo je, da se je zelo težko odločiti, katerega kandidata boš izbral, če na koncu izbirnega postopka ostanejo trije odlični kandidati in če je za vsakega od njih nekdo zanesljiv že zastavil svojo besedo. Še težje je verjetno v primerih, ko zadnji pogovori potekajo s komisarji, kot za mesto direktorjev ter namestnikov generalnih direktorjev in generalnih direktorjev v evropski komisiji. V tem primeru si namreč mnenja komisarjev med seboj konkurirajo. Končno so v EU na delu tudi geografske in ciljne kvote za enakopravno zastopanost moških in žensk. To pomeni, da bi, če bi bila za neki položaj v ožjem izboru enakovredna kandidata iz Slovenije in Malte, pa Maltežani na tej ravni odločanja še ne bi imeli svojega človeka, to mesto verjetno pripadlo njim. Podobno velja za zastopanost moških in žensk.

Sicer pa večina ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, tudi iz omenjene peterice, meni, da bi morala Slovenija pri vprašanju kadrov v Bruslju nastopiti bolj aktivno in predvsem bolj strateško. Slovenija namreč nima sistematičnega pristopa k zaposlovanju in koordinaciji Slovencev, ki se zaposlujejo v institucijah EU. Ta naloga bi lahko bila v rokah stalnega predstavništva Slovenije pri EU v Bruslju. Znano je, da nekatere države zelo premišljeno skrbijo za svoje kadre. Pozorne so na to, da imajo na področjih, ki so zanje prioritetna, zaposlene svoje ljudi. Tako lažje pridejo do informacij, ki so zanje izrednega pomena.

»Slovenija bi morala predvsem zasledovati strateški cilj, na katera mesta, ki so v njenem interesu, in v katerih generalnih direktoratih bi želela videti Slovence na vodilnih položajih,« je prepričana Jagrova. Nekatere države članice so v tem zelo uspešne. Tudi Bizjak meni, da si vsaka članica želi čim več »svojih« zaposlenih, prepričan pa je, da bi morala Slovenija bolj spodbujati posameznike, da se prijavljajo na odprta delovna mesta. Spodbude bi bile potrebne na nižjih ravneh, da ne bi v prihodnje prišlo do pomanjkanja slovenskih kadrov, prav tako tudi na višjih.

»Dobro bi bilo, če bi kdo na to mislil in spodbudil nekoga, ki ustreza mestom na višjih položajih, da bi se potegoval za tako mesto,« je poudaril Bizjak. Po Štokljevih besedah v Sloveniji zlasti po predsedovanju veliko ljudi dobro pozna evropske zadeve, zato bi jih bilo treba bolje izkoristiti. Majcen pa je izhajal iz svojega področja dela in poudaril, da bi Slovenija morala zagotoviti ustrezen okvir za uspešno pripravo na zelo specifičen prevajalski poklic v EU, saj je na preverjanjih znanja žal še vedno premalo kandidatov uspešnih.

Delo v Bruslju ti da širino
Večina izmed naših petih sogovornikov se je v institucijah EU zaposlila kmalu po vstopu Slovenije v EU. Kot so nam povedali, so bili »precej na očeh«, saj so jih nadrejeni iz starih držav članic budno opazovali, ali bodo kos svoji nalogi. Predstavljali niso le države Slovenije, ampak na neki način vse nove države članice.

Z vključevanjem v novo delovno okolje večjih težav ni bilo. »Upam si reči, da tukaj institucije delujejo zelo podobno kot dobro delujoči deli slovenske javne uprave,« je povedal Bizjak. Tehnike dela so zelo primerljive, pravi Stančič, sploh pri medresornem usklajevanju. Evropska zakonodaja se namreč največkrat sprejema v sodelovanju med evropsko komisijo, Svetom EU in evropskim parlamentom.

A če je način dela podoben, je perspektiva precej drugačna. Vsi naši sogovorniki so priznali, da so z delom v Bruslju vendarle pridobili širši pogled na evropske in domače probleme. »Razlika je ogromna. Na evropske zadeve začneš gledati širše,« je prepričan Štokelj. »Vsa Evropa postane domači prostor,« pa je pojasnil Bizjak.

Še eno pomembno razliko je izpostavil Stančič. V evropski komisiji so vsi zakonodajni predlogi pripravljeni po zelo natančnem in dolgotrajnem postopku, ki vključuje posvetovanja z vsemi pomembnimi deležniki – gospodarstvom, industrijo, znanostjo, nevladnimi organizacijami in širšo javnostjo. Rezultat tega je dobro pripravljen predlog, postopek sprejemanja je zato lažji, sprejeta zakonodaja pa načeloma bolj sprejemljiva za vse.

Stančič pravi, da se v Sloveniji na takšno konsenzualno delo šele privajamo, kar je morda ogledalo stopnje našega demokratičnega razvoja. Vsak udeleženec v postopku mora prevzeti svoj del odgovornosti ter tvorno in aktivno sodelovati v postopku. Izsiljevanje določenih rešitev z morebitnimi argumenti moči ali nujnostjo hitrega odločanja je nesprejemljivo.

»Treba je slediti temu, kaj si družba želi, in tu gre dejansko za neko stopnjo demokratičnega razvoja,« je poudaril Stančič. »Mi smo prišli iz enopartijskega sistema v demokracijo. Verjetno je bilo treba v določenem trenutku odločitve sprejemati hitro, a potem je treba vključiti celotno družbo v sistem odločanja,« je dejal Stančič.

Majcen, ki ima izkušnje predvsem iz zasebnega finančnega sektorja v Luxembourgu, kjer se je zaposlil takoj po končanem študiju, pravi, da so bili prej cilji bolj kratkoročni in kvantitativne narave, sedaj pa so politično bolj pomembni. »Zadovoljstvo je bistveno večje,« pravi Majcen, saj lahko po svojih močeh prispeva k procesu evropskega povezovanja.

Poleg obilice dela v Bruslju si je seveda treba vzeti čas tudi za bližnje in družino. Zasebno življenje so si Stančič, Majcen, Jagrova, Štokelj in Bizjak uredili vsak po svoje, so si pa edini, da je delo in družino težko usklajevati.

Štokelj ima hčer in sina, ki ju med tednom tako rekoč ne vidi, tako da čas za družino najde med vikendom. Stančič, oče treh najstnikov, se za kandidaturo za delo v Bruslju sploh ne bi odločil, če za to ne bi bila celotna družina. Pravi, da mu je v veliko oporo žena, ki ni zaposlena. Največ časa ima za svoje bližnje prav tako konec tedna, ob sredah, ko mladi prej končajo šolo, pa poskuša družina skupaj kositi. Stančič je dodal, da je pomembno tudi, da mu telefon, potem ko zapre vrata svoje pisarne, načeloma ne zvoni več.

Majcen je že nekaj časa med tednom v Bruslju brez družine, žena in trije otroci so zaradi poklicnih in šolskih obveznosti za zdaj še v Luxembourgu. »Menjava službe je povezana z odrekanjem,« je pojasnil, a po koncu šolskega leta se mu bodo po dveh letih ločenega življenja pridružili tudi drugi družinski člani. Bizjak, oče štirih otrok, je dejal, da se življenja »malo tu, malo tam« na daljši rok ne da voditi. Ker so otroci že skoraj odrasli, je žena bolj ali manj v Bruslju.

Pošteno je reči, da so izkušnje posameznikov pri prijavljanju, preverjanju in izboru za službe v Bruslju različne. Veliko ljudi pove, da so se jim različne stopnje preizkusov zdele dokaj zahtevne, vsi se tudi strinjajo, da so postopki dolgotrajni. Postopkom se ne more izogniti nihče, kar pomeni, da je dobra priprava nadvse pomembna tako za nižja kot višja delovna mesta. Nihče ne bo dejal, da poznanstva niso vredna nič, a pomagajo lahko, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji, vsekakor pa pridejo prav šele čisto na koncu, ko so kandidati uspešno opravili vse druge preizkuse. Pa še v tem primeru ni nujno, da bo služba res njihova.

Pogajanja o plači - zadrega ali priložnost


Ena najbolj kočljivih, a neizogibnih tem pri pogovoru o sklenitvi delovnega razmerja je pogajanje o plači. Že ob misli na ta, v mnogočem odločilen del pogovora nas večina dobi cmok v grlu in vlažne dlani. Kako se v teh trenutkih vesti, kaj smemo reči in predvsem kdaj?

Prav je, da ste že, ko pripravljate svojo kandidaturo, pripravljeni na vprašanje o svojih finančnih in drugih pričakovanjih. S poznavanjem temeljne pogajalske tehnike bo zadrega pri uskladitvi pričakovanj in ponudbe manjša in verjetnost, da boste pri pogajanju uspešni, bo večja. Kako pa svoja pričakovanja ovrednotiti, da se ne bi prodali prepoceni ali izrazili nerealno željo in se s tem onemogočili pri kandidaturi? Kako odgovoriti na neposredno vprašanje o pričakovani plači?


Pred pogovorom 
Prvo pravilo je, da dobro poznate sebe, svoje konkurenčne prednosti, sposobnosti in znanja, in drugo, da poznate okvirni razpon plač na primerljivih delovnih mestih. Načinov, kako se prikopati do tega podatka, je več, čeprav so plače praviloma tajne in se o njih ne razpravlja. Najlažje je v to "raziskavo" vključiti znance, kolege ali morda starše in družinske prijatelje. Pri zunanjih virih vam svetujemo, da pokličete službo za stike z javnostmi v podjetju, kjer kandidirate (če ta oddelek seveda ima), za nasvet lahko povprašate svetovalca v kateri od družb za iskanje kadrov ali zavod za zaposlovanje. Tako si boste laže oblikovali razpon, v okvirih katerega boste postavili pričakovano plačo. Ne pozabite upoštevati morebitnih že veljavnih ali načrtovanih dolgoročnih obveznosti, ki vam jih delodajalec trga neposredno iz plače (na primer stanovanjsko posojilo).

Nekateri delodajalci od kandidatov, ki pošljejo prijavo na oglas, zahtevajo navedbo pričakovane plače že v vlogi. Včasih vas že pred pogovorom čaka izpolnitev posebnega vprašalnika, ki od vas med drugim zahteva, da v posebno rubriko napišete, koliko zaslužite zdaj in koliko pričakujete. Kaj storiti v teh primerih? Teorija ne priporoča uporabe fraze "plača po dogovoru", saj pri izbiralcu daje vtis, da se kandidat izogiba natančnejšemu odgovoru, da svojih pričakovanj ne zna ovrednotiti ali celo, da morda ocena ni realna. Priporočena je navedba spodnje še sprejemljive številke. Tudi če vas morda mika, da bi si znatno "zvišali" plačo in si s tem izboljšali izhodišče za dogovor, vam tega ne svetujemo. Bodite stvarni.


Med pogovorom 
Pravilo je, da o denarju prvi spregovori predstavnik podjetja. Na splošno pa velja, da morate najprej dobro poznati cilje in naloge, vezane na določeno delovno mesto, in se šele potem spustiti v pogovor o plači. Kako bi sicer lahko vedeli, koliko je delovno mesto "vredno"? Če vaš sogovornik postavi to vprašanje prehitro, temo odložite z vljudnim odgovorom, da "bi res radi vedeli več o delu, preden se pogovorite o plači" in "je seveda plača pomembna, vendar se želite prej prepričati, ali bi vam delo ustrezalo in bi ga sploh bili sposobni opravljati, šele potem, menite, bo imel pogovor o plači smisel". Če ste vendarle potisnjeni v kot z vprašanjem: "Kakšno plačo pričakujete?", odgovorite z vprašanjem: "Kakšen razpon pa imajo pri vas plače na podobnih delovnih mestih?"

Ko vam je razpon ponudbe znan, tudi vi lahko odgovorite na tak način, pri tem upoštevajte svoje izhodišče, ki temelji na položaju, za katerega kandidirate. Spodnja meja navedene plače naj bo malo nad najnižjo, ki ste jo še pripravljeni sprejeti, zgornja pa naj bo malo nad zneskom, ki ga je morebitni delodajalec še pripravljen ponuditi.

Kaj pa, če si te službe zelo želite? Pripravljeni bi bili delati celo za manj denarja, kot je ponujeni znesek skupaj z bonitetami. Priporočamo, da svoje gorečnosti ne kažete preveč očitno, saj bi jo morebitni delodajalec lahko izkoristil. Zavedajte se vrednosti svojega znanja, izkušenj in sposobnosti, svoje iskreno zanimanje za delovno mesto pa pokažite z dobrim poznavanjem podjetja, področja in svojih konkurenčnih prednosti. Tako boste utemeljili vtis upoštevanja vrednega kandidata in se dokazali s svojim odločnim nastopom.

Morda na pogovoru ugotovite, da je ponudba daleč pod minimalno, še sprejemljivo. Kako se odzvati v tem primeru? Prosite za utemeljitev take nizke ponudbe, ostanite pa odprti za nadaljnje pogovore, saj se večkrat zgodi, da se ob neuspešnem kadrovanju opis delovnega mesta spremeni, s tem pa tudi ponudba.

Po pogovoru 
Denimo, da ste se dogovorili o sprejemljivi ponudbi za obe strani. Kljub temu je ne sprejmite takoj in ničesar ne podpisujte istega dne. Vzemite si dva ali tri dni za premislek, s pooblaščeno osebo poiščite odgovore na vsa morebitna vprašanja, pri čemer je priporočljivo, da so ti zapisani in vključeni v pogodbi. Šele potem jo tudi podpišite. Upravičen je tudi nasvet, da pri aktualnem delodajalcu do dokončnega pisnega sklepa o sprejetju na novo delovno mesto ne storite nobenega usodnega koraka v obliki napovedane ali celo pisne odpovedi. Po podpisu pogodbe je prav, da se novemu delodajalcu in ljudem, ki so vam pri kandidaturi pomagali s priporočili ali nasveti, zahvalite s kratkim pismom.