EPK: za zdaj malo novih zaposlitev
Nekaj delovnih mest v zavodu Maribor 2012. Zavod je začel eno večjih slovenskih kampanj za vključevanje prostovoljcev.
Kreativna industrija doživlja v zadnjih desetletjih strm vzpon, v nekaterih državah tudi desetodstotno letno rast. Projekt Evropske prestolnice kulture je v projekcijah upošteval tudi to dimenzijo, čeprav po dveh mesecih še ni mogoče analizirati učinkov dodatnih zaposlitev in ekonomskih učinkov.
Kultura v najširšem pomenu besede, ki vključuje vse od umetnosti in dizajna do medijev in kulturnega turizma, velja za eno najimpulzivnejših dejavnosti. V Veliki Britaniji, ta, na primer, ustvarja večji delež bruto domačega proizvoda kot kmetijstvo, ribištvo ali gozdarstvo, seveda pa imajo kulturni projekti multiplikativni učinek, ki sega na najrazličnejša področja, zato je njen delež še precej večji od gole statistike.
Slovenski projekt EPK so od začetka spremljali najrazličnejši zapleti, nobena od napovedanih velikih infrastrukturnih naložb ni bila uresničena, kar se kaže tudi pri kazalnikih novih zaposlitev. To je povezano predvsem z razvpitim mariborskim centrom MAKS ter novo stavbo Umetnostne galerije Maribor (UGM), saj je bilo najprej načrtovanih nekaj deset delovnih mest, ta številka pa se je medtem zmanjšala na nekaj novih kustosov, ki naj bi jih potrebovali v novi moderni galeriji.
Vključevanje prostovoljcev
Neposredno lahko o novih zaposlitvah za zdaj govorimo le v okviru zavoda Maribor 2012. V njem je 27 redno zaposlenih in 75 zunanjih sodelavcev, od tega iz poslovnega sektorja trije sodelavci, enako število iz sektorja za marketing, za programski del projekta pa skrbi 69 ljudi.
Zavod je prav tako začel eno večjih slovenskih kampanj za vključevanje prostovoljcev; do zdaj se jih je priključilo 36, ki so začeli delati pred otvoritvenim koncem tedna januarja in pomagajo pri programskih sklopih Terminal 12, Ključi mesta, Življenja na dotik ter v službah marketinga in protokola. Ta mesec pričakujejo še pristop 30 novih prostovoljcev, ki bodo poleg naštetega pomagali v okviru Urbanih brazd in avdiovizualne umetnosti.
Kaj se bo z vsemi temi ljudmi zgodilo po letu 2012, ko bo Maribor naslov EPK predal francoskemu Marseillu in slovaškim Košicam, še ni znano.
Nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca je nakazala možnost, da bi se zavod Maribor 2012 spremenil v nekakšen center za mednarodno promocijo slovenske kulture, vendar je ta zamisel za zdaj brez konkretne podlage. V zavodu pravijo, da bodo ljudje, ki so delovno vključeni v projekt, pridobili novo znanje in izkušnje z mednarodnimi referencami. Prihodnost zavoda in njegovo preoblikovanje je v domeni ustanovitelja, to je Mestne občine Maribor; po veljavnem odloku bo zavod v zdajšnji obliki obstajal do 1. avgusta 2013.
Možnosti za umetnike
Kljub zelo kratkemu času delovanja projekta EPK je mogoče njegove že zdaj spremljati – neposredno in posredno. Neposredni vpliv imajo gotovo aktivno sodelovanje lokalnih umetniških ustvarjalcev v Mariboru in v vsej severovzhodni regiji, zaživele so nekoč mrtve stavbe, v vseh šestih sodelujočih mestih so zaposlili dodatne moči, da se programi lahko izvajajo.
Posredni učinki so predvsem v povečanem številu obiskovalcev. Zanimanje za Maribor kot turistično in kulturno destinacijo se je v prvih treh mesecih v primerjavi z letom prej zelo povečal – domačih obiskovalcev je šestdeset odstotkov več, tujih pa trideset. Predvsem pa je razveseljiv podatek, da obiskovalci v mestu ostanejo dalj časa. V skladu s tem se je dvignila raven zasedenosti hotelov, enako velja za gostinske lokale in navsezadnje trgovska središča.
Ekonomske učinke EPK bo mogoče oceniti ob koncu leta, predvsem pa v dolgoročnem obdobju. Eden od temeljnih ciljev takšnih projektov je drugačna identiteta mesta in spodbujanje ustvarjalnosti, takšni trendi pa se lahko hitro kažejo tudi v drugih sektorjih.
Lep primer so nekdanje Evropske prestolnice kulture, kot so Gradec, Liverpool, Essen ali Pecs, kjer so na podlagi novih naložb, spremenjenih razvojnih prioritet in drugačne atmosfere doživeli izjemno ekonomsko rast.
