Mineštra

Študentsko delo


Sistem študentskega dela v Sloveniji je edinstven v Evropi, saj študentu omogoča, da sam poskrbi za svoj socialni položaj v času študija. Študentsko delo je ena izmed fleksibilnih oblik dela in je značilna za mlade, ki so še vedno vključeni v proces izobraževanja, pa si kljub temu želijo vključiti se na trg dela, bodisi iz finančnih razlogov, bodisi zaradi pridobivanja delovnih izkušenj.

Študentom nova ureditev formalno ne prinaša sprememb. Prav tako naši sogovorniki iz različnih podjetij – Merkurja, Mercatorja in Petrola – ne napovedujejo znižanja urne postavke, medtem ko direktor E-študentskega servisa Peter Šraj pričakuje, da bi se posledično zaradi višjih stroškov študentskega dela urna postavka v nekaterih podjetjih verjetno lahko znižala.

Zakon prinaša tudi novo porazdelitev sredstev iz koncesijskih dajatev. Največji del bo namenjen štipendiranju: od prihodnjega leta kar petkrat več kot zdaj. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) bo dobila manj, prav tako študentski servisi. Zadnjim bo pripadlo 3,8 odstotka, in ne več 4,5, a šele od 2013 naprej; ti imajo namreč letne koncesijske pogodbe. Zaradi tega – sam ukrep zvišanja koncesijske dajatve je po Šrajevem mnenju sicer »eden redkih, s katerim so obremenili gospodarstvo« – bodo morali tudi sami znižati stroške. Zagotovo pa bo, dodaja Šraj, zaradi tega manj študentskih servisov.

Vsa ta študentska dela po večini dosegajo višje povpraševanje v času počitnic. Ta dela so večinoma plačana 3-7 €/uro in so časovno nedoločena. Konkurenca iskalcev za počitniško delo je vsak dan večja, zato ga dobijo le najhitrejši in z največ izkušnjami. Izkušnje pa onemogočajo delo začetnikom, ki jim je komaj dovoljeno delati. Študentska dela niso vedno objavljena na spletnih študentskih servisih, velikokrat jih podjetja objavljajo na svojih straneh, na kar večinoma iskalcev dela ni pozornih. Velika podjetja velikokrat zaprosijo za pomoč v arhivu, kjer bi lahko dijaki in študentje pomagali pri rutinskih delih, vendar zaradi malega odziva, ker to objavijo le na svojih spletnih straneh se za delo poteguje le peščica.Tržišče za študentska dela je veliko, le slabo raziskano, saj niso vsi spletni iskalniki del posodobljeni ampak imajo veliko starih ponudb, ki niso več veljavne.

Višina zaslužka preko študentskega servisa ni omejena, vendar za vsak dohodek, ki je višji od 400 EUR, študentski servis davčni upravi odvede akontacijo dohodnine po 25 % stopnji. To pomeni, da se dohodnina, ki bi se morala sicer plačati na koncu leta, plača že ob samem izplačilu zaslužka. Meja oz. znesek 400 EUR se ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek - nakazilo.  Akontacija dohodnine se ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 €, vendar to velja le za rezidente! Če si torej rezident in posamično nakazilo za tvoje opravljeno delo znaša do vključno 400 EUR, študentski servis ne odvede akontacijo dohodnine DURS-u. oz. povedano drugače: servis ti nakaže 100 % tvojega zaslužka.

Če pa posamezno nakazilo presega 400 EUR, se akontacija odvede. Ker se akontacija dohodnine računa od davčne osnove, ki znaša 90 % (saj je vedno zmanjšana za 10 % zaradi normiranih stroškov), v praksi to pomeni, da bo študentovo nakazilo zmanjšano za 22,5 %. To akontacijo lahko študent dobi, pod pogoji iz Zakona o dohodnini, delno ali v celoti povrnjeno.

Poleg finančnih ugodnosti pa študentsko delo prinaša tudi druge prednosti. Študentsko delo je namreč pomemben inštitut za prehod med študijem in kasnejšo zaposlitvijo. Mnogokrat se namreč zgodi, da študent zaključi študij in je neposredno vržen na trg dela brez ene same delovne izkušnje. Čeprav je izurjen v svoji stroki, tako morebiti ne zna opravljati nekaterih osnovnih opravil, ki jih zahteva redna zaposlitev. Doštudirani pravnik tako morda pozna vse zakone in rimsko pravo, nikoli v življenju pa še ni napisal preprostega dopisa. Študentsko delo je tako pomembno kot ta inštitut prehoda. Ko mora delodajalec zaposliti mladega človeka brez izkušenj, se namreč mnogokrat ustraši časa, ki ga bo porabil, da nekoga uvede v delovno prakso. Študentsko delo pa lahko igra to vlogo, da prek njega delodajalec z nižjimi stroški najprej uvede študenta v delovno okolje ter preveri, če je dovolj sposoben za njegove potrebe. Na podlagi tega poskusnega dela, ki ga predstavlja študentsko delo, lahko študent pridobi ustrezne delovne izkušnje, delodajalec pa se prepriča o ustreznosti kandidata za delovno mesto.

Ko enkrat ugotovite, kakšno študentsko delo iščete, ni nič lažjega, kot ga najti. Usedete se pred računalnik in pobrskate po spletnih straneh, kjer se išče študentsko delo, največjo bazo študentskih oglasov pa dobite le en klik stran – na naši podstrani Zaposlitve. V mislih imejte kriterije, ki so pomembni za delo, ki ga iščete. Prebrskajte nekaj ponudb, zavrtite nekaj telefonskih številk, pošljite kakšen življenjepis in kmalu boste našli delo, primerno za vas.

Delodajalci bodo na neto zaslužek študentov ali dijakov dolžni plačati koncesijsko dajatev v višini 23% in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2% ter davek na dodano vrednost (DDV) v višini 20% le na koncesijsko dajatev in dodatno koncesijsko dajatev: