Samostojni koraki do dela in zaposlitve
7 KORAKOV DO DELA:
1. SAMOOCENA
2. PRIDOBIVANJE INFORMACIJ
3. OBLIKOVANJE ZAPOSLITVENEGA NAČRTA
4. ISKANJE PROSTIH DELOVNIH MEST
5. MREŽENJE
6. PISNA PREDSTAVITEV
7. OSEBNA PREDSTAVITEV ALI ZAPOSLITVENI RAZGOVOR
1. SAMOOCENA
Za začetek oceni svoje sposobnosti, znanja, izkušnje, interese in želje. Šele, ko se zavedaš svojih osebnih značilnosti, jih lahko izkoristiš sebi v prid pri načrtovanju poklicne poti in pri iskanju dela. S poznavanjem svojih plusov in minusov (mimogrede – te imamo vsi, tudi tisti »najboljši«), se lahko bolje predstaviš potencialnemu delodajalcu in ga prepričaš, da si prava izbira za prosto delovno mesto.
Pri samooceni si lahko pomagaš z različnimi testi in vprašalnik (na primer s Hollandovim testom, ki razvrsti ljudi glede na interese na 6 različnih tipov in njim najbolj primerne poklice), ki jih najdeš na spletnih straneh eSvetovanje Zavoda RS za zaposlovanje. Seveda pa so vsi testi le pomoč in približna ocena, saj je vsak od nas svojevrsten tip zase!
Po zmožnostih dopolnjuj znanja in izkušnje na svojem poklicnem področju in izven njega. Pri tem pa ne pozabi na neformalno pridobljene veščine (tečaji in delavnice, prostovoljsko delo, mladinsko delo…).
2. PRIDOBIVANJE INFORMACIJ
Svojo samooceno nato primerjaj s potrebami delodajalcev in z možnostmi na trgu dela. Naberi si čim več informacij o različnih poklicih, ki te zanimajo in razišči zaposlitvene možnosti. Dragocene informacije lahko pridobiš od ljudi, ki te poklice že opravljajo. Obiščeš lahko zaposlitvene sejme in karierne dneve, ki jih organizirajo univerzitetni karierni centri. V pomoč pa so ti tudi različne spletne strani in orodja:
poklicni kažipot Moja.Izbira.si,
abecedni seznam in opisi poklicev, seznam aktualnih prostih mest na spletni strani ZRSZ.
Na spletni strani ZRSZ eSvetovanje lahko preveriš tudi kakšno je stanje na trgu dela, preveriš povpraševanje delodajalcev po izobrazbi in poklicu, število brezposelnih oseb z določeno izobrazbo…
3. OBLIKOVANJE ZAPOSLITVENEGA NAČRTA
Izdelaj si svoj načrt, v katerem določiš podjetja, organizacije in delovna mesta, kjer bi si želel delati. Določi pa tudi tista, kjer bi lahko delal začasno, dokler ne najdeš »tistega pravega«. Opredeli, koliko delodajalcem boš pisal v enem dnevu. Pri tem pa si ves čas shranjuj že poslane ponudbe in morebitne odgovore. Nič ni bolj neprijetnega, kot če te pokličejo iz določenega podjetja, tebi pa se niti ne sanja, kako si se jim predstavil, kdaj in za katero delovno mest. In ne pozabi, velikokrat je iskanje dela že zaposlitev zase, ki lahko zahteva 8 urni delovnik (in morda še kakšno naduro tu in tam).
Nazaj na vrh↑
4. ISKANJE PROSTIH DELOVNIH MEST
Prosta delovna mesta lahko iščeš:
na spletnih straneh ZRSZ: v iskalniku prostih delovnih mest in na portalu Poiščidelo.si,
na spletnih zaposlitvenih portalih in tiskanih medijih
na spletnih straneh zaposlitvenih agencija,
na zaposlitvenih sejmih in kariernih dnevih.
Preden se odpraviš na zaposlitveni sejem ali karierne dneve, se pozanimaj, kdo od delodajalcev se bo na dogodku predstavil in se ustrezno pripravi ter pristopi do njih s svojimi življenjepisom in podatki.
Na številnih spletnih straneh se lahko naročiš tudi na prejemanje e-novic o prostih delovnih mest za želeno področje in si tako olajšaš spremljanje aktualnih ponudb.
Poleg razpisanih prostih delovnih mest lahko spremljaš tudi skriti trg dela oziroma tista delovna mesta, ki so (še) nerazpisana. V Poslovnem informatorju RS* lahko iščeš organizacije in podjetja glede na panoge dela. Poišči tiste na področjih, ki te zanimajo in v katerih si dober, in jim pošlji svojo ponudbo. S pravim pristopom, poznavanjem podjetja, samoiniciativnostjo in inovativnostjo jih lahko prepričaš, da si pravšnji za njih. Če nič drugega, si te lahko zapomnijo in kontaktirajo ob naslednjem razpisu.
Prijavo za delovno mesto lahko pošlješ tudi, če zanj ni objavljenega razpisa.
Nazaj na vrh↑
5. MREŽENJE
V iskanje dela vključi čim širšo mrežo poznanstev, ki jo lahko še dodatno večaš ob obisku zaposlitvenih sejmov, preko socialnih omrežij, druženju s prijatelji ob jutranjih in večernih »kavah«. Informacijo o svojem iskanju razširi med sorodnike, prijatelje, prijatelje prijateljev, znance, profesorje, nekdanje sodelavce… Če bodo vedeli, da iščeš delo, ti bodo lahko posredovali prave informacije in napotke ob pravem času.
Pri iskanju dela bodi aktiven, samoiniciativen in vedno na preži: nikoli ne veš, kje vse delodajalca srečaš.
Nazaj na vrh↑
6. PISNA PREDSTAVITEV
Ko najdeš zanimivo oziroma prosto delovno mesto, je napočil trenutek, da s potencialnim delodajalcem navežeš stik, se mu predstaviš ter prikažeš, kako izpolnjuješ pogoje za določeno delovno mesto oziroma kako vse lahko doprineseš k delovanju podjetja. To najlažje storiš pisno po navadni ali elektronski pošti.
V nadaljevanju si lahko prebereš nekaj osnovnih napotkov za izdelavo tvoje pisne predstavitve. Bolj podrobno pa si lahko o navezovanju stikov z delodajalci prebereš na različnih spletni straneh in zaposlitvenih portalih, tudi v priročniku »Prvi koraki do zaposlitve: Navodila za učinkovito iskanje zaposlitve«, ki ga najdeš na zaposlitvenem portalu Mojedelo.com.
Pisna predstavitev vključuje motivacijsko pismo, življenjepis (Curriculum vitae – CV), reference in druge priloge, kot so na primer kopije potrdil o izobrazbi, udeležbi na seminarjih in tečajih, certifikati, portfolio pri umetnikih…
Delodajalci lahko za razpisano delovno mesto prejmejo tudi po več 100 prijav, zato pisno predstavitev oblikuj pazljivo in premišljeno, da z njo pritegneš pozornost in prepričaš delodajalca.
Motivacijsko pismoje prijava, ponudba, prošnja za delo, v katerem predstaviš svoj interes za delovno mesto. Motivacijsko pismo naj bo napisano jasno in jedrnato ter naj obsega eno A4 stran. Pomembno je, da ne pošiljaš »instant« prošenj, kjer le zamenjaš naslov pošiljatelja, vsebina pa ostane enaka. Takšna motivacijska pisma ne navdušujejo delodajalcev. Raje se potrudi in si vzemi čas za prav vsako posebej. Pošlji kakšno prijavo manj, pa naj bo ta resnično osredotočena na posamezno razpisno mesto in izkazuje tvoje poznavanje podjetja oziroma organizacije.
Življenjepisje 2 – 3 strani dolg dokument, v katerem povzameš svoje osebne podatke, izobraževanja in usposabljanja, izkušnje, kompetence, dosežke, interese. Podatki v življenjepisu naj bodo prilagojeni razpisanemu delovnemu mestu. To pomeni, da lahko določene informacije, ki za posamezno delovno mesto niso bistvene, tudi izpustiš. Predvsem pa življenjepis sproti posodabljaj.
Podatki v življenjepisu naj bodo resnični, saj jih delodajalci velikokrat preverijo na razgovorih.
Motivacijsko pismo in življenjepis lahko izdelaš tudi s pomočjo spletnih strani, kot je portal eSvetovanje Zavoda za zaposlovanje oziroma Poiščidelo.si. Na spletu pa si lahko oblikuješ tudi evropski življenjepis Europass.
Poleg klasičnih oblik lahko uporabljaš tudi bolj inovativne in originalne načine oblikovanja življenjepisa in motivacijskega pisma, ki bodo izstopale med množico prejetih ponudb in pritegnile pozornost delodajalcev. Za predstavitev lahko uporabiš socialna omrežja, video predstavitve, CV vizitko s svojimi podatki, blog… Seveda pa je oblika predstavitve odvisna tudi od delovnega mesta. Inovativnost bo veliko bolj cenjena v kulturi in kreativnih industrijah, kot v bolj tradicionalnih službah.
Pri pisanju življenjepisa bodi inovativen in poseben. Naj te ne bo strah uporabljati novih medijev.
Reference oziroma priporočila profesorjev, mentorjev, društev, nekdanjih delodajalcev lahko pomembno vplivajo na odločitev delodajalcev. Navedi tudi kontakte oseb, kjer lahko delodajalci preverijo tvoje reference. Pri tem pa prej ne pozabi vprašati oseb, ki jih navajaš, ali se s tem strinjajo. K prijavi so zelo dobrodošla tudi dokazila o neformalnem izobraževanju (na primer potrdilo Youthpass ali Nefiks).
Preden končno oddaš svojo pisno prijavo, še enkrat preveri, ali vsebuje vse zahtevane dokumente in priloge, je napisana brez napak in se jasno navezuje na delovno mesto, na katerega se prijavljaš.
Po oddaji prošnje za delo, lahko čez par dni telefonsko ali preko elektronske pošte preveriš, ali so jo v podjetju dobili oziroma ali je prišla do prave osebe, ki je zadolžena za razpis.
Nazaj na vrh↑
7. OSEBNA PREDSTAVITEV ALI ZAPOSLITVENI RAZGOVOR
Ko s svojo pisno prijavo prepričaš delodajalca, te ta povabi na zaposlitveni razgovor, kjer želi še v živo preveriti, ali si res najustreznejši kandidat za delovno mesto. Na zaposlitvenem razgovoru se torej želiš predstaviti v kar najlepši luči in očarati delodajalca, zato je pomembno, da se nanj pripraviš. Še posebej, ker je zaposlitveni razgovor lahko tudi stresna situacija, ki prikliče tremo še tako pogumnim kandidatom.
Preden se odpraviš na razgovor še enkrat osveži svoje vedenje o delovnem mestu in delodajalcu. Več informacij imaš, lažje si boš predstavljal, kaj delodajalec pričakuje in boljše lahko predstaviš svoje prednosti. Če je od prijave na delovno mesto preteklo več časa, še enkrat preglej, kaj vse si v njej zapisal.
Razmisli o odgovorih, ki jih boš podal na delodajalčeva vprašanja. Doma lahko tudi vadiš, se postaviš v situacijo in svojo vlogo na razgovoru. S seboj vzemi vse pomembne dokumente, četudi si jih že poslal ob prijavi. Na razgovor nikar ne zamujaj. Prilagodi kode oblačenja in obnašanja delodajalcu.
PRIMER: Če gre za delo v javni upravi ali poslovnem svetu, bodi v čisti, zlikani elegantni obleki nevtralnih barv in čevljih, ne pa v športnih oblačilih ter obutvi. Ne pretiravaj z geli in irokezami, živo pobarvanimi nohti in nakitom. Če gre za nevladni sektor ali delo na področju kulture in umetnosti, si lahko privoščiš več svobode. Če iščete zaposlitev kot oblikovalec, je tvoja unikatna majica/obutev/nakit lahko tudi del tvoje predstavitve.
Razgovor lahko poteka individualno ali v skupni. Prav tako je lahko na razgovoru prisotnih več izpraševalcev, kot so nadrejeni, kadrovik, psiholog, ki želijo izvedeti, zakaj si želiš delati v podjetju, kakšna znanja, spretnosti in izkušnje imaš, kako razmišljaš in se odzivaš, kakšne so tvoje osebne značilnosti. S tem namenom ti lahko postavljajo ustna in pisna vprašanja, ti zastavijo praktično nalogo ali ti dajo za rešiti psihometrični test.
Na neetična in diskriminatorna vprašanja delodajalca imaš pravico zavrniti odgovor!
PRIMER: Kdaj načrtujete družino? Katere veroizpovedi ste? Imate kakšne bolezni v družini? Na takšna vprašanja, lahko odgovoriš z: »Nisem prepričan, zakaj je odgovor na to vprašanje bistven. Mi lahko pojasnite, v kakšni povezavi je to z delovnim mestom?«, »Na to vprašanje ne želim odgovoriti.«
Za razgovor si tudi sam pripravi kakšno vprašanje za delodajalca. S tem pokažeš, da te delo, delodajalec in podjetje zanimajo, da si motiviran in znaš odločno nastopiti. Vse to ti bo šlo seveda boljše od rok, če se boš prej pripravil. Vseeno pa lahko na razgovoru pride do presenečenj, zato poskušaj biti prilagodljiv – kolikor se to zaradi morebitne treme pač da!
Zaposlitveni razgovor lahko predstavlja stresno situacijo. Še posebej, če se na razgovor odpravljaš prvič. Tudi, če z razgovorom in izidom ne boš v celoti zadovoljen, vzemi to kot učno izkušnjo. Razmisli, kaj je bilo dobro in kaj lahko naslednjič še izboljšaš.
