Kaj ljudi sploh motivira? Za kaj so motivirani zaposleni v organizaciji? Kaj je ključnega pomena v menedžmentu?
Posameznikova motivacija izhaja iz njegovega vrednostnega sistema. Vrednote, ki predstavljajo neki ideal, h kateremu stremi posameznik, so pomembno gonilo, ki ga žene naprej. Odslikavajo se v bolj kompleksnih motivacijskih ciljih in bolj podrobno razdelanih konkretnih motivacijskih ciljih. Če je npr. posamezniku pomembna vrednota moč oz. oblast (t. i. vrednote potence), bo njegov kompleksen motivacijski cilj doseči tako delovno mesto, ki mu bo nudilo prav to – torej neki status, prestiž, moč. In da bo to dosegel, si bo zastavil vmesne (dosegljive) podcilje, ki ga bodo vodili do končne točke (zato bo npr. izbral delo, ki mu bo omogočalo razmeroma visoko plačilo, kjer se bo lahko hitro uveljavil ipd.).
Navedeni primer je seveda precej poenostavljen. Ni namreč nujno, da posameznik sledi le enemu glavnemu vodilu oz. idealu v življenju. V življenju se glavna stremljenja lahko menjujejo (tako je npr. za mnogo žensk pri tridesetih značilno, da spremenijo svojo življenjsko usmerjenost: če so bile najprej izrazito družinsko naravnane, se pozneje bolj usmerijo v kariero in obratno). Prav tako ni nujno, da je posameznikovo ravnanje zmeraj popolnoma v skladu z njegovimi ideali. Na dinamiko motiviranosti poleg aktualnega položaja namreč vplivajo številni drugi dejavniki (npr. osebnostne poteze, temperament, kognitivni dejavniki ipd.).
Pomembno menedžersko orodje je prepoznavanje motivov posameznih zaposlenih. Še pomembneje je, da zna vodstvo notranje motive vsakega zaposlenega povezati s cilji organizacije. Če imajo zaposleni občutek, da s tem, ko delajo za cilje organizacije, delajo tudi za lastne potrebe (in interese), bodo visoko motivirani in bolj ustvarjalni, delovna organizacija pa (še bolj) uspešna.
