Vedno več brezposelnih učiteljev, prostih delovnih mest pa vedno manj

Število brezposelnih vzgojiteljev, učiteljev, profesorjev in tudi pripravnikov se od leta 2008 povečuje, število prostih delovnih mest na področju vzgoje in izobraževanja pa se zmanjšuje. Največ prostih delovnih mest je sicer na območju Ljubljane, Kranja in Maribora.

Če je bilo leta 2008 v Sloveniji še 5492 prostih delovnih mest za vzgojitelje, učitelje oziroma profesorje, se je to število v prvih šestih mesecih letošnjega leta znižalo na 1018. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so največje potrebe po tovrstnem kadru v Ljubljani (379), Kranju (108) in Mariboru (90).


Lani 1512 diplomantov, ki čakajo na službe

Pogoje za upokojitev bo po ocenah ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport sicer letos izpolnilo med 600 do 700 učiteljev, zaposlenih v šolstvu, čeprav je zaradi napovedanih združevanj srednjih šol in vsesplošnega varčevanja pričakovati, da vseh ne bodo nadomeščali. Po drugi strani pa je bilo na vseh pedagoških smereh v lanskem letu 1512 diplomantov, ki čakajo na službe.

V petek se je sicer iztekel tudi razpis za opravljanje pripravništev. Sedem jih je razpisanih v vrtcih, 45 pa v osnovnih šolah, šolah s prilagojenim programom, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovih za učence, srednjih šolah in dijaških domovih.

Za opravljanje pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem lahko kandidirajo tisti, ki iščejo prvo zaposlitev v vzgoji in izobraževanju, in so pridobili najmanj izobrazbo prve stopnje.

Ocenjena vrednost oz. strošek pripravnika za obdobje 10 mesecev je 15.053 evrov. V strošek so vključene plače, pokojninske premije in osebni prejemki (prevoz, prehrana, regres za letni dopust). Ocenjena višina sredstev, ki jo je ministrstvo namenilo za financiranje pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem, je 677.385 evrov.

V vrtcih so na voljo tri pripravniška mesta za pomočnika vzgojitelja, in štiri za vzgojitelja predšolskih otrok oziroma svetovalnega delavca.


100 volonterskih pripravniških mest za vrtce

Ocenjena vrednost oz. strošek pripravnika na delovnem mestu pomočnika vzgojitelja v vrtcu za obdobje šest mesecev je 6329 evrov. Strošek pripravnika vzgojitelja ali svetovalnega delavca za obdobje 10 mesecev pa je 14.635 evrov.

Sicer pa je ministrstvo za financiranje pripravništva v vrtcih s sklenjenim delovnim razmerjem za šolsko leto 2012/13 namenilo 77.527 evrov.

Pripravništvo se lahko opravlja tudi v zasebnem vrtcu ali šoli.

Ministrstvo za izobraževanje je razpisalo tudi 100 volonterskih pripravniških mest za vrtce, od tega 42 za pomočnika vzgojitelja in 58 mest za vzgojitelja predšolskih otrok oziroma svetovalnega delavca.

Za volontersko pripravništvo lahko kandidirajo tisti, ki imajo manj kot šest mesecev delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju in najmanj srednjo strokovno izobrazbo. Izkušnje namreč potrebujejo tudi zato, da bi lahko pristopili k strokovnemu izpitu, ki je pogoj za kasnejšo zaposlitev, so za STA pojasnili na ministrstvu, pristojnem za izobraževanje.

Prepričani so, da brez objavljenih volonterskih pripravniških mest veliko število diplomantov verjetno nikoli ne bi izpolnilo vseh pogojev, na podlagi katerih se lahko zaposlijo v vrtcih ali šolah.

Delovne izkušnje, zahtevane za pristop k strokovnemu izpitu, si lahko začetnik pridobiva tudi v zasebnem sektorju.

Začarani krog iskanja prve zaposlitve: diplomanti bi lupili tudi krompir

Mladi v Sloveniji vstopajo na trg dela, ki jim ne ponuja veliko. Možnosti za zaslužek je malo, za zaposlitev še manj. Mnogi študenti se po razočaranju nad (ne)zmožnostjo zaposlitve po zaključeni diplomi odločijo, da bodo raje nadaljevali študij (in podaljšali mladost), kot da bi takoj poskusili svojo srečo s prvo službo. Takšno spoznanje pogosto doleti predvsem študente in diplomante družboslovnih študijskih smeri.

"Nisem natančno vedela, kaj naj po končani diplomi. Iz izkušenj starejših študentov sem vedela, da zaposlitev na tem področju zelo primanjkuje. Tako sem se za podiplomski študij odločila tudi zato, da 'resno življenje' še za nekaj časa odložim in podaljšam obdobje študentskih let, ki so na nek način zelo brezskrbna, poleg tega pa tako nisi 'brezposeln', temveč študent, in imaš neko svoje mesto v družbi," pravi 30-letna Ajda, diplomantka filozofske fakultete, ki trenutno opravlja doktorski študij. Delovne dobe še nima.

Mladi pred brezposelnostjo in vse tršim svetom odraslih bežijo na fakultete

"Pričakovala sem, da se bodo v tem času, ko bom nadaljevala študij, uredile tudi razmere na trgu dela, ali pa se bo vmes pokazala kakšna priložnost. V štirih letih sem se prijavila na ogromno razpisov, a le eden ali dva sta bila z mojega področja. Sicer pa sem poskušala dobiti službo tudi na turistični agenciji ali celo v kuhinji, da bi lupila krompir," pravi Ajda, ki se preživlja z občasnimi pogodbenimi deli, finančno pa ji pomagajo tudi starši in partner. "K sreči živim v lastniškem stanovanju, tako da vsaj težav s plačevanjem najemnine nimam. Zelo daleč pa sem od tega, da bi bila finančno samostojna oseba."


Za večje možnosti po drugo diplomo

Skrb za službo je v nadaljevanje študija gnalo tudi 27-letno Polono, ki se je takoj po gimnaziji vpisala na Fakulteto za družbene vede. Ker je že kot absolventka politologije ugotovila, da na tem področju močno primanjkuje zaposlitev, se je odločila, da svojo vrednost na trgu dela poveča z diplomo iz prava, in se vpisala na vzporedni študij. "Službe vmes nisem iskala, ker sem vedela, da jih tako ali tako ni," pravi Polona, ki se je raje popolnoma posvetila študiranju, da bi čim prej diplomirala tudi na pravu. Preživlja se s pomočjo staršev in partnerja.

Ko bi le bilo povsod, kot je v Cerknem

"Za mladega človeka je po končani fakulteti zelo težko najti prvo zaposlitev. Celo za poklice, za katere misliš, da boš takoj lahko dobil službo, se na koncu izkaže nasprotno," pravi Polona in dodaja, da danes o svoji izbiri za vpis na prvo fakulteto razmišlja popolnoma drugače kot v preteklosti. "Verjetno se ne bi nikoli vpisala na FDV," pravi. Vseeno pa upa, da ji bo prav kombinacija dveh diplom dodatno pomagala pri iskanju zaposlitve.

Štejejo le poznanstva in veze

A prva zaposlitev danes za mnoge mlade postaja nekakšen sveti gral, dosegljiv le redkim izbrancem. "Tisti z diplomo iz medicine ali prava so veliko lažje zaposljivi. Z družboslovjem pa je težko. Poklicev za te profile že tako primanjkuje. Po drugi strani je na tem področju vedno več nepotizma, štejejo le poznanstva in veze. Tretja težava pa je v tem, da vedno iščejo ljudi z določenimi formalnimi izkušnjami. A kako naj pridem do prvih delovnih izkušenj, če jih potrebujem že za svojo prvo službo, ki pa je ne dobim zaradi pomanjkanja izkušenj? V začaranem krogu smo," še ugotavlja Ajda.

Številne takšne "začarane" zgodbe si mladi, danes moderno imenovani "prekerni" delavci, izmenjujejo na blogu Prekerni osir. Če zaradi drugega ne, zato da se prepričajo, da v svoji usodi niso sami. In da nastala situacija in njihova brezposelnost ni (nujno) njihova krivda.

Iskanje prve službe naj bo projekt

Iskalci prve zaposlitve na prvo mesto postavljajo delovne izkušnje, šele potem višino plače
Iskalci prve zaposlitve so specifična skupina, saj imajo malo delovnih izkušenj in manj izkušenj z iskanjem službe. Kadrovske agencije jim ponujajo skupinska in individualna svetovanja, najprej pa jim priporočajo premišljeno proaktivnost.

Iskalci prve zaposlitve naj si pripravijo natančen načrt iskanja službe.
V kadrovski agenciji Adecco se lahko od junija letos iskalci prve zaposlitve individualno dogovarjajo za termin brezplačnega svetovanja pri iskanju zaposlitve. V enournem individualnem programu bodo iskalci s svetovalci med drugim lahko ugotovili, kaj najbolj potrebujejo, da samostojno vstopijo na trg dela. Dobili bodo, pravijo v Adeccu, nasvete, kako postaviti zaposlitvene cilje, narediti analizo svojega kariernega profila, pripraviti učinkovit življenjepis in se pripraviti na zaposlitveni pogovor. Namreč, tudi iskanje službe je projekt, ki se ga je treba lotiti sistematično, poudarja Polona Romih, vodja svetovanja v Adeccu.

»Če bo imel vsak posameznik izdelan natančen sistem iskanja zaposlitve, bo bolj učinkovit in bo hitreje našel službo. Ko začnejo mladi prvič resno iskati službo, doživijo tudi zavrnitve in lahko dobijo občutek, da sploh ne bodo dobili pravih priložnosti za zaposlitev. Pri iskanju so lahko neuspešni, ker ne vedo, kako pristopiti k delodajalcem, in ne zato, ker ni podjetij, ki bi potrebovala nove ljudi.«

»Iskalci prve zaposlitve si na začetku velikokrat želijo pridobiti delovne izkušnje kot odskočno desko za naprej. Tistim, ki iščejo že drugo ali tretjo zaposlitev, je nekoliko lažje, saj so si med prvo zaposlitvijo že nabrali določene izkušnje in delodajalci večkrat želijo ljudi, ki že imajo izkušnje in lahko takoj začnejo opravljati svoje delo,« o iskalcih prve zaposlitve razlaga Romana Šercelj iz Manpowerja , kjer iskalcem službe najprej svetujejo proaktivnost pri iskanju.

Brezglavo pošiljanje prošenj nima pravih učinkov

»Iskalci prve zaposlitve ne smejo samo čakati na povabilo na pogovor. Poleg klasičnih prijav na oglase naj sami pošljejo prošnjo ali, še bolje, pokličejo v kadrovsko službo in se predstavijo. Tako bodo tudi izstopili iz množice prošenj, ki pridejo na kadrovski oddelek za posamezno delovno mesto,« pravi Šercljeva, ki dodaja, da je pomembno tudi mreženje. »O iskanju zaposlitve je treba povedati znancem, prijateljem, sorodnikom, saj ima marsikateri od njih lahko informacijo o prostem delovnem mestu, o specifičnih merilih za delovno mesto.«

Mojca Križnar iz Hill International svetuje, naj se iskalci prve zaposlitve prijavljajo na tiste razpise, kjer imajo realne možnosti, da bodo vabljeni v nadaljnji postopek. »Nenadzirano, brezglavo prijavljanje na razpise, na katerih nimajo veliko možnosti, ne vodi drugam kot v zavrnitev in morebitno frustracijo, ki se konča z opravičilom: »Že 27 prošenj sem poslal/a, pa ni odgovora.« S pristopom, ki temelji na količini prijav, še nikomur ni zares uspelo.«

Svetovanje s pomočjo zavoda za zaposlovanje

»Imamo skupinske programe, večinoma jih financira zavod za zaposlovanje, ki so za udeležence brezplačni, imamo več eksperimentalnih programov, ki jih razvijamo s pomočjo evropskih projektov, pa tudi individualno pomoč,« pravi Valerija Čuček Schmalzer iz Kadisa in dodaja, da se iskalci prve zaposlitve, ki so prijavljeni na zavodu, lahko vključijo v različne skupine. »Tam obravnavajo različne teme, kot so učinkovite oblike iskanja dela (glede na trg dela), kje in kako najti informacije, kako si postaviti cilje, delamo na prijavah, ponudbah, vadimo zaposlitvene pogovore, organiziramo tudi informativne pogovore.«

Individualno svetovanje v Kadisu prilagajajo posamezniku. »Pogosto postavljamo zaposlitvene cilje: katera delovna mesta so dobra izbira za posameznika, ugotavljamo tudi kompetence, lastnosti in interese posameznika,« še pravi Čuček Schmalzerjeva.

Ne spreglejte dobre priložnosti za zaposlitev

Dobro smo že skočili v poletje in veliko ljudi je mnenja, da se v tem času ne išče nove zaposlitve. A temu ni tako – poleti imate lahko celo še več možnosti, da najdete pravo zaposlitev!


Morda iščete novo službo, ker je vaše podjetje zašlo v finančne težave. Morda ste v iskanju prve zaposlitve, želite boljše plačilo, iščete nove izzive ali pa na trenutnem delovnem mestu enostavno ne zdržite več, kljub temu da ste že na vse načine poskušali, da bi bilo bolje. Kakršenkoli razlog že imate, da iščete novo, boljšo službo, nikar ne spreglejte dobre priložnosti za zaposlitev, čeprav je tu poletje.

Zaposlitev lahko iščete tudi takole.
Kako uživati v poletju in biti hkrati še vedno na tekočem o prostih delovnih mestih? Je poleti sploh kaj prostih delovnih mest?

Poleti se marsikomu ne ljubi iskati službe ali pa misli, da poleti podjetja ne iščejo novega kadra in je to opravilo preložil na jesen. Ste tudi vi med njimi? Ja, poleti je res lepo iti na morje, v hribe, posedati zunaj, se sprehajati ... Ampak vse to še vedno lahko počnete in hkrati spremljate prosta delovna mesta. Gotovo greste vsaj enkrat na teden preverit svoje e-maile. Takrat torej lahko pogledate še prosta delovna mesta, ki bi vas zanimala, saj ta lahko prejemate direktno na svoj e-naslov. To storitev vam omogoča tako Zavod za zaposlovanje kot tudi zaposlitveni portal.Res je, da je poleti ponudba prostih del malce manjša, ampak ni bistvene razlike v ponudbi. Nekatera podjetja se iskanja novega kadra lotijo celo izključno v tem času. Poleg tega imate poleti zaradi običajno manjšega števila prijavljenih na delovno mesto tudi manj konkurence. Ali ne bi bilo torej škoda, da bi spregledali svojo sanjsko zaposlitev in bi jo dobil nekdo drug?

Na mojaZaposlitev.si vedno najdete veliko prostih delovnih mest uglednih delodajalcev in karierne nasvete.
Portal mojaZaposlitev.si vam ponuja vse, kar potrebujete za uspešno iskanje nove zaposlitve

Na portalu mojaZaposlitev.si so vsak dan objavljena sveža delovna mesta, med katerimi je tudi veliko uglednih delodajalcev. Poiščite delovna mesta, ki vam ustrezajo in se prijavite nanje. Poleg tega si lahko na portalu le v treh korakih pripravite profesionalen življenjepis, ki bo pregleden in bo vključeval vse elemente, ki jih mora imeti sodoben življenjepis. Več o tem, kako napisati življenjepis in še veliko več, si lahko preberete v kariernih nasvetih portala mojaZaposlitev.si. Če želite, je vaš CV lahko viden tudi v bazi CV-jev, po kateri delodajalci vsakodnevno iščejo potencialne kandidate.

Na zaposlitveni oglas se lahko prijavite od kjerkoli, le internet potrebujete.
Pri iskanju ustreznih del si lahko pomagate z iskanikom mojaZaposlitev.si, še bolje pa je, da se prijavite na brezplačni E-informator, ki vam bo prosta delovna mesta po vaših kriterijih pošiljal kar na e-naslov (od E-informatorja se lahko kadarkoli odjavite). Tako ne boste več spregledali zaposlitvenih priložnosti obenem pa prihranili veliko časa.
Poleg tega na portalu mojaZaposlitev.si najdete še veliko uporabnih nasvetov za uspešno iskanje zaposlitve: kakšne so obvezne sestavine življenjepisa, najpogosteše napake, ki jih kandidati delajo na zaposlitvenih intervjujih ipd.

Službe, ki jih dobite brez vez

Pogosto slišimo, da »brez vez ne dobiš službe«. Je že res, da je s poznanstvi lažje, saj se delodajalec veliko lažje odloči, koga bo zaposlili, če mu nekdo od poznanih nekoga priporoča. Zato, ko najdete delo, ki vam je všeč, dobro premislite, ali poznate koga, ki je zaposlen v tistem podjetju in bi lahko povedal kakšno pozitivno besedo za vas. Če pa ne poznate nikogar, to nikakor ne pomeni, da nimate možnosti. Kadroviki namreč iščejo osebo, ki ima določena znanja in sposobnosti, ki ima odgovoren in pozitiven odnos do dela ipd. In če v vas vidijo to osebo, bo služba gotovo vaša. In še bolj boste lahko ponosni nase.

Kje iskati zaposlitev?

Prosta delovna mesta so bila včasih objavljena v prostorih Zavoda za zaposlovanje in v časopisih. V tej informacijski dobi pa se je vse skupaj preselilo na internet in lahko prosta delovna mesta pregledujemo kar od doma. Delovna mesta namreč na spletu objavljajo Zavod, časopisi ali pa kar sama podjetja na svoji spletni ali facebook strani. Še posebej pa naj izpostavimo zaposlitvene portale, kjer imate zbrano vse, kar potrebujete za učinkovito iskanje zaposlitve.

Dobre zaposlitvene priložnosti ne čakajo, zato poskrbite, da boste vedno na tekočem z aktualnimi ponudbami za delo.

Kaj pa če ne najdete ustrezne službe zase?

Če že dalj časa iščete službo, a ne najdete ničesar za kar ste usposobljeni, poskusite razširiti svoje možnosti. Poglejte, kaj podjetja iščejo in poskusite pridobiti danes zelo zaželena znanja, veščine, ki jih delodajalci zahtevajo. V začetku boste verjetno kot začetnik prejeli manjše plačilo, a se vam bo postopoma to gotovo obrestovalo. Vsaka izkušnja namreč šteje. Poleg tega veliko delodajalcem poveste že s tem, da jim dokažete, da imate znanje, voljo do dela in učenja.

Najmanj kar lahko v tem poletju naredite za svojo novo, boljšo zaposlitev je, da se prijavite na E-informator mojaZaposlitev.si. Morda svojo sanjsko zaposlitev najdete prav to poletje!

Pripravite se za vsakega delodajalca posebej

Adeccov nasvet, kako določiti cilje, narediti analizo kariernega profila in napisati učinkovit življenjepis

V agenciji za zaposlovanje Adecco so v zadnjem mesecu pričeli posebno akcijo spodbujanja mladih, da aktivno nastopijo na trgu in poiščejo priložnosti za začetek svoje kariere. Za iskalce prve zaposlitve izvajajo brezplačna individualna svetovanja in jim v eni uri skušajo svetovati, kako postaviti zaposlitvene cilje, narediti analizo kariernega profila, napisati učinkovit življenjepis in se pripraviti na razgovor.

V Adeccu namreč opažajo vedno večji delež mladih iskalcev zaposlitve z univerzitetno izobrazbo, ki si želijo svoje prve zaposlitve. Glavna motivacija teh iskalcev je pridobitev delovnih izkušenj, pri čimer so prisiljeni finančna pričakovanja postaviti v ozadje, pravi Polona Romih, vodja svetovalcev za kadre, ter dodaja, da želijo z uvajanjem svetovanja za iskalce prve zaposlitve narediti bolj zaposljive in znižati delež brezposelnih mladih, ki se je v zadnjem mesecu ustavil pri 13 odstotkih. To so povečini mladi brez izkušenj, ki le stežka izpolnjujejo merila razpisanih delovnih mest. Pred njimi je torej še nekaj let, ki jih morajo izrabiti za nabiranje izkušenj in izoblikovati svoj karierni profil, kljub vsemu pa se morajo znajti in prave priložnosti poiskati že na začetku kariere.

Zaposlitev lahko prinese tudi družabno življenje

Samo čakanje na pravi zaposlitveni oglas zato prav gotovo ni dovolj, pravi Romihova in mlade spodbuja, naj bodo aktivni že med študijem. "Te izkušnje lahko vključijo v svoj življenjepis, marsikateri delodajalec jih bo upošteval. Iskanje zaposlitve je lahko zelo kompleksen in dolg proces, ki terja vztrajnost. Največ je odvisno od iskalcev zaposlitve," dodaja Romihova.

Biti aktiven pomeni, da iskalec zaposlitve ves čas spremlja zaposlitvene oglase v tiskanih in elektronskih medijih, na zavodu za zaposlovanje, v zaposlitvenih agencijah, da prijatelje in znance povprašuje, ali vedo za delodajalca, ki išče nove ljudi, vse večja baza zaposlitvenih oglasov pa kroži tudi po družbenih omrežjih, kot so Facebook, Twitter in LinkedIn. "Naj se tudi pozanimajo o podjetju, v katerem bi želeli delati, in samoiniciativno pošljejo ponudbo za sodelovanje," svetuje Romihova.

Ko mlad človek, brez izkušenj, najde oglas za delo, ki bi ga rad in z veseljem opravljal, sledi prijava na razpisano delovno mesto. Dobra prijava je prvi stik z delodajalcem, na podlagi katerega si bo ustvaril prvo mnenje o kandidatu. Življenjepis naj bo zato pregleden, kronološko urejen, z zadnjimi delovnimi izkušnjami na vrhu. "Najbolj pomembno je seveda, da znamo svoje sposobnosti, lastnosti in dosežke predstaviti tako, da bo delodajalec takoj prepoznal, kako mu lahko pomagate pri delu. Zato ne pošiljajte identičnih prijav na različna delovna mesta, ampak razmislite, kako bi svoje izkušnje predstavili tako, da bo razvidno, da lahko opravljate delo v izbranem podjetju," svetuje Romihova.

Z jasno zastavljenimi cilji je iskanje veliko lažje

Zelo pomemben vidik iskanja zaposlitve je tudi jasno zastavljen cilj posameznika. Smiselno je imeti vizijo o področju dela, ki posameznika resnično zanima, in kje se vidi čez nekaj let, pri čemer mora upoštevati realnost na trgu dela. "Mladi naj si izdelajo vizijo svojega kariernega razvoja in ji poskušajo slediti. To je za nekatere seveda precejšen problem in za marsikoga je velik korak že, da mu nekdo pomaga pri razmisleku, kaj so njegove prednosti in na katerem področju dela bi jih lahko uporabil," pojasnjuje Polona Romih iz Adecca.

Če namreč mladi nimajo delovnih izkušenj, morajo delodajalca prepričati s svojim odnosom do dela in učenja - z navdušenjem nad delom, samoiniciativnostjo in optimizmom, pravi Romihova, ki od veliko delodajalcev sliši, da pri mnogih iskalcih prve zaposlitve pogrešajo proaktivnost, pozitiven pristop, zagnanost in odločenost. Seveda je pomembna tudi izobrazba, a veliko bolj pomembne postajajo mehke veščine ter izkušnje, ki jih ljudje pridobivajo v okviru neformalnega izobraževanja, prostovoljnega ali študentskega dela. "Pri teh aktivnostih si pridobimo izkušnje in veščine, ki jih potrebujemo pri delu. Seveda pa moramo vedno iskati nova znanja, ne glede na starost in izkušnje," pojasnjuje in poudarja Polona Romih.

"Mladi se torej morajo zavedati svojih zmožnosti in realnih potreb na trgu dela in morda sprejeti tudi kakšno na prvi pogled ne najbolj privlačno delovno mesto. Če imajo cilj, naj razmislijo, kako bi ga dosegli. Morda želenega delovnega mesta ne bodo dobili takoj, lahko pa dobijo izkušnje, ki so potrebne, da ga nekoč zasedejo," pravi vodja svetovalcev za kadre v Adeccu.

Vir